Udarec Kometa: Kako je prva sovjetska vodena raketa presenetila svoje konstruktorje

Delo na prvi vodeni raketi se je začelo leta 1948 v Posebnem biroju št. 1 (SB-1) Narodnega komisariata za notranje zadeve (NKVD). Bodoči raketni sistem je bil inovativen projekt, njegovo podlago pa je predstavljalo diplomsko delo Sergeja Berije, sina znanega šefa NKVD Lavrentija Berije. 23-letnemu Sergeju je bilo namreč zaupano mesto namestnika vodje biroja, za glavnega konstruktorja pa je bil imenovan doktor tehničnih znanosti Pavel Nikolajevič Kuksenko.

V prvih etapah razvoja so bili angažirani tudi nemški strokovnjaki. Nekateri od njih so bili vojni ujetniki, drugi pa so se prostovoljno preselili v Sovjetsko zvezo. Obstajal je tudi t. i. »posebni kontingent« zapornikov, med katerimi je bil na primer znani matematik in dopisni član Sovjetske akademije znanosti Nikolaj Košljakov.

Naloga konstruktorjev je bila, da naredijo »letalski projektil« na osnovi raket 10H in 14H, izdelanih v konstruktorskem biroju Vladimirja Čelomeja. Delo na Kometu pa se je odvijalo na precej nenavaden način. Najprej so zasnovali sistem upravljanja, šele nato je bila izbrana primerna varianta rakete.
Novembra 1949 je bil predstavljen načrt. Navzven je raketa precej spominjala na pomanjšano kopijo lovca MiG-15, s tem da je bil na mestu pilotske kabine odsek s sistemom upravljanja in bojno glavo. Za pogon je bil vgrajen reaktivni motor RD-500 K.

križarka Rdeči Kavkaz

javna domena

Za čimprejšnje testiranje takrat najmodernejšega orožja so bili narejeni štirje poskusni modeli, s katerimi je (namesto vgrajene bojne glave) upravljal pilot iz pilotske kabine. Raketa je dosegla za tisti čas nenavadno visoko hitrost. Na višini treh kilometrov je Komet letel s 1.060 km/h, spuščal pa se je z 270-290 km/h.

Odločeno je bilo, da bo raketo nosilo letalo Tu-4. Komet so preizkusili blizu obale Krima med Kerčem in Feodosijo.

Prvi testni polet je bil izveden 4. januarja 1951. Za krmilom letala je sedel izkušeni testni pilot tatarskega rodu in imetnik naziva heroj Sovjetske zveze Amet-Han Sultan. Skupina štirih pilotov je z raketo Komet skupno izvedla 150 poletov.

Glavno testiranje je bilo predvideno novembra 1952. Raketa se je oddvojila od nosilca in se usmerila proti križarki Rdeči Kavkaz. Nihče ni imel namena potopiti dragocene ladjo in zato je raketa imela bojno glavo brez eksplozivnega polnjenja. Ladja je bila oddaljena 20 km od obale, Komet pa je proti njej poletel na oddaljenosti 80-85 km.

Rezultat poskusnega lansiranja pa je presegel pričakovanja konstruktorjev: dvotonska raketa je udarila ob cilj s hitrostjo zvoka in ga popolnoma prebila. Bojna glava je eksplodirala, kljub temu da ni imela eksplozivnega polnjenja, kar je ladjo dobesedno prepolovilo. Rdeči Kavkaz, ladja z izpodrivom 7.000 ton, je potonila v naslednjih 12 minutah.

javna domena

Kasneje je Sergej Berija testiranja primerjal s testom prve sovjetske atomske bombe, kateremu je bil prav tako priča. Za slednjo je povedal naslednje: »Vtis je bil vsekakor močan, ne pa pretresljiv. Name je recimo precej večji vtis napravilo testiranje našega letalskega projektila, ki je dobesedno prebil Rdeči Kavkaz. Vstopil je na eni in izstopil na drugi strani.«

Raketa Komet je bila uradno uvedena v oborožitev leta 1953. Leto dni kasneje je padla odločitev, da se na njeni osnovi napravi še dve modifikaciji – ladijski sistem za križarke projekta 67 in obalni sistem Strela. Prva modifikacija je bila po izdelavi prvega prototipa opuščena, za drugo pa je bil kmalu narejen raketni sistem podzemnega baziranja – prvi tovrstni na svetu.

Preberite še:

Maščevanje Izraelu za 1967: Sovjetski protiletalski sistemi v vojni »sodnega dne«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.