Kako so se v drugi svetovni vojni izkazali zahodni tanki v službi Rdeče armade?

Proizvodnja tankov M4A4 Sherman v Detroitu

Proizvodnja tankov M4A4 Sherman v Detroitu

Wikimedia Commons/U.S. Army TARDEC photo
Kljub temu, da je pretežni del oborožitve Rdeče armade bil domače izdelave, so med drugo svetovno vojno v ZSSR prispele večje količine orožja iz ZDA, Združenega kraljestva in Kanade v okviru programa Lend-Lease. Čeprav so bili tanki po kakovosti slabši od sovjetskih ali nemških, so v bitkah na vzhodni fronti, kjer je bila količina pomembnejša od kakovosti, odigrali pomembno vlogo. 17,6 odstotka vseh tankov in oklepnikov Rdeče armade je bilo uvoženih.

Matilda

Eden od prvih tankov, ki je prispel v času sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Združenim kraljestvom, je bil tank Matilda Mk II, ki je bil pred tem na kratko uporabljen v vojni v Franciji in zelo uspešno v britanskem pohodu proti Italiji v operaciji Kompas. A svojo najbolj množično uporabo je Matilda doživela v Rdeči armadi. Do konca leta 1941 je v ZSSR prispelo 187 novih tankov. Prvi so prišli preko pristanišča v Arhangelsku oktobra 1941, skupno pa jih je Združeno kraljestvo poslalo 1.084, od katerih je na cilj prispelo 918, preostali pa so končali na dnu morja.

Matilda CS

Tanki so prihajali v center v Gorkem, kjer so jih preizkušali in kjer so se usposabljale posadke. V bojne vrste so prvi tanki stopili novembra 1941 in takoj so se pokazale številne težave. Matilde so bile opremljene z letnimi gosenicami, ki se v zimskih razmerah niso najbolje izkazale. Hladilni sistem (motorja) je ob hudem mrazu enostavno prenehal delovati. Posadke so morale pogosto izstopiti in čistiti gosenice z lopatami, da bi se tank lahko ponovno premaknil. Zaradi teh pomanjkljivosti so te tanke začeli uporabljati skoraj izključno v južnih predelih ZSSR, kjer je bilo podnebje toplejše. Junak ZSSR Aleksander Ovčarov je v svojih spominih zapisal, da se je tank na bolj strmih klančinah pogosto prevračal – nestabilnost je bila še ena njegova pomanjkljivost.

Kljub temu je imela Matilda tudi svoje prednosti. To je bil predvsem oklep na nivoju sovjetskih tankov KV, s tem da je britanski bil še nekoliko boljše kakovosti. Pri direktnih zadetkih notranji deli oklepa niso poškodovali posadke.

Zadnja različica tega tanka v Rdeči armadi je bila Matilda CS s 76-milimetrskim topom. Matilda se je izkazala kot dober tank za podporo pehoti, spomladi 1943 pa je njegova zasnova že precej zastarela in proizvodnja je bila ustavljena, prav tako pa so tudi Sovjeti prekinili naročila. Preostali tanki so sodelovali v bitkah vse do konca vojne.

Valentine

Ta lahki britanski tank je Rdeča armada uporabljala vse do konca vojne. V kategoriji lahkih tankov je bil kakovostnejši od večine sovjetskih modelov. Od vseh proizvedenih (8.275) jih je kar 46 odstotkov končalo v Sovjetski zvezi. Sovjeti so dobili sedem izvedenk. Za glavno pomanjkljivost je veljal šibak 40-milimetrski top, tank pa se je v ekstremnih vremenskih razmerah kvaril.

Valentine II

Leta 1942 je povpraševanje po tankih Valentine naraslo. Največji del njih je bil v uporabi na Kavkazu, kar se da pojasniti z bližino varnega koridorja dobave orožja, ki je potekal preko Irana z železnico. Tanki so napadali v ešalonih, razporejenih za težkimi in srednjimi tanki. Zelo priljubljeni so bili v konjeniških korpusih, kjer so služili skupaj s tanki T-34 vse do konca vojne. Sodelovali so v vseh večjih operacijah, v bitki pri Kursku, operaciji Bagration na Krimu itd. Zadnja operacija, v kateri so sodelovali v sovjetskih vrstah, je bila proti Japonski v Mandžuriji.

Churchill

Od težkih zavezniških tankov je bil Sovjetom dobavljen le Churchill v več izvedenkah. Ta tank je bil največ v uporabi na leningrajski fronti, obstajajo pa tudi zapisi o tem, da se ga je koristilo pri Stalingradu. Tank je imel številne pomanjkljivosti za vzhodno fronto: uporaba v zimskih razmerah in šibek 57-milimetrski tip.

Mk.IV Churchill Crocodile

Kljub temu pa je imel Churchill eno dobro plat, ki je bila sovjetskim tankistom zelo všeč, in to je bil njegov zelo močan oklep. V letih 1942 in 1943 je bilo dobavljenih 344 tankov, od katerih je na cilj prišlo vsega 253.

Sherman

Eden od najbolj priljubljenih zahodnih tankov pri Rdeči armade je bil Sherman. Tankisti, ki so ga lahko upravljali, so veljali za »srečneže«. Sherman je bil predvsem bolj udoben od robustnih sovjetskih tankov in je premogel kakovostno radijsko napravo, čeprav je njegov 75-milimetrski top bil šibkejši od sovjetskih topov na srednjih tankih. Nekateri so Shermanu dajali celo prednost pred legendarnim T-34, a njegova uporaba na vzhodni fronti tega ni upravičila. Sherman je namreč za tamkajšnje razmere imel preozke gosenice, zaradi česar je imel težave s prehodnostjo. Tudi njegova oblika in težišče nista bila uravnotežena, kar je pogosto privedlo do prevračanja na neravnem terenu. Kljub temu so bile nekatere enote Rdeče armade opremljene izključno s Shermani.

M4A2 Sherman

Tanke Sherman so združevali v velike enote, ustanovljeni so bili celi korpusi, oboroženi izključno s tem tipom tanka (1. gardijski mehanizirani, 8. gardijski tankovski itd.). V Rdeči armadi je služilo 3.665 shermanov, sodelovali pa so v vseh večjih operacijah od bitke pri Kursku do Berlina. Zadnjo akcijo so doživeli na Daljnem vzhodu proti Japonski. Trije sovjetski asi so s shermani uspeli uničiti preko 40 nasprotnikovih tankov. Sherman se je izkazal za najboljši zahodni tank v službi Rdeče armade.

Oglejte si še:

VIDEO: Tank za mačko

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke