Kako so sovjetski obveščevalci rešili življenja Stalinu, Rooseveltu in Churchillu

Sredi leta 1943 se je druga svetovna vojna nagnila na stran protihitlerjevske koalicije. Nemci so utrpeli uničujoč poraz pri Stalingradu in Kursku, Japonci pa so izgubili bitki za Midway in Guadalcanal. Sile osi so vedele, da to ne pomeni nič dobrega za njih.

Ker niso mogli spremeniti situacije na bojišču, so Nemci ubrali drugačno strategijo – uničiti tri glavne nasprotnike z enim udarcem. Padla je odločitev za atentat na voditelje ZSSR, Združenega kraljestva in ZDA.

Sovjetski častnik v Iranu

javna domena

Nemški obveščevalci v Iranu

Načrt so skovali po tem, ko je nemška obveščevalna služba septembra 1943 prestregla ameriško mornariško šifro in izvedela, da Stalin, Roosevelt in Churchill naslednji mesec načrtujejo konferenco v Teheranu (informacija naj bi ušla preko britanske ambasade v Turčiji). Nemci niso mogli izpustiti takšne priložnosti.

Precejšnja razdalja do Irana jim ni povzročala preglavic, saj jim je bila ta država poznan teren. V tridesetih je namreč Nemčija tam vzpostavila gosto vohunsko mrežo. Iranske oblasti so bile prijateljske do nacistov, ki so se vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo tam počutili kot doma. A avgusta 1941 so sovjetske in britanske sile vstopile v Iran, na nekrvav način zamenjale režim in poskrbele, da se država pridruži protihitlerjevski koaliciji.

Teheranska konferenca, 1943

National Museum of the U.S. Navy

Teheran se je, vsaj uradno, čez noč iz nemškega zaveznika spremenil v sovražnika. A nemška vohunska mreža je še zmeraj delovala in se potuhnila. Ponovno se je aktivirala na predvečer teheranske konference, ko je Hitler dal zeleno luč za operacijo Dolgi skok.

Priprave

Operacija za eliminiranje treh zavezniških voditeljev je bila zaupana glavnemu nemškemu diverzantu in rešitelju Mussolinija podpolkovniku (Obersturmbannführerju) SS-a Ottu Skorzenyju.

Otto Skorzeny

javna domena

Načrt je šel tako: nemške diverzantske enote bi se izkrcale v Iranu, se pretihotapile Teheran, nato pa se pomešale med množico in pripravile zasedo. Takrat evropski obrazi v Teheranu niso zbujali pozornosti, saj je bilo mesto polno beguncev iz Evrope.

»Dobro oblečeni [Evropejci] so se vozili naokoli v modernih limuzinah ali pa se preprosto potikali po ulicah. Bili so premožni begunci iz Evrope, ki so uspeli pravočasno prenesti svoje premoženje v Teheran in tam zaživeli lagodna življenja. Seveda so bili v množici tudi fašistični agenti,« se spominja Boris Tihomolov, pilot, ki je Stalina pripeljal v Iran.

Nemci so vedeli, da sta se britanska in sovjetska diplomatska misija nahajali blizu druga drugi, medtem ko je bila ameriška ambasada v predmestju. Roosevelt, ki se je moral večkrat dnevno prebijati skozi ozke ulice Teherana, ko je odhajal na sestanke, je tako postal primarna tarča za atentat oz. za zajetje, če bi bila sreča dovolj naklonjena.

Sovjetski partizan Nikolaj Ivanovič Kuznecov v nemški uniformi

Sputnik

Prva skupina diverzantov – šest agentov, vključno z dvema vezistoma – je odskočilo s padalom blizu mesta Qom, 70 km od iranske prestolnice. Potem ko so se pretihotapili v Teheran, so morali vzpostaviti radijsko povezavo z Berlinom in zagotoviti prehod naslednjim skupinam agentov. V roku dveh tednov so se diverzanti odpravili v varno hišo, ki so jo priskrbeli lokalni agenti.

Neuspeh

A tudi sovjetska obveščevalna ni stala križem rok. Stalin je kmalu po različnih kanalih prejel informacije, da se morda pripravlja atentat na zavezniške voditelje.

Na konferenci

Global Look Press

Glavni vir teh informacij je bil Nikolaj Kuznecov. Govoril je dovolj dobro nemško, da se je lahko izdajal za poročnika Wehrmachta Paula Sieberta. V Rivnah na zahodu Ukrajine se je spoprijateljil z majorjem (Sturmbannführerjem) SS-a Hansom Ulrichom von Ortelom, ki se mu je med nekim popivanjem zareklo in je izdal informacijo o operaciji.

Stalin je bil tako na poti v Teheran že dobro obveščen o nemških načrtih. Za začetek so precej poostrili varnost in znane nemške agente odstranili iz mesta. Roosevelta so celo povabili, da iz varnostnih razlogov gostuje na sovjetski ambasadi, takoj zraven sob za sestankovanja. Ameriški predsednik je ponudbo rade volje sprejel, delno tudi zaradi otroške paralize za katero je trpel in ki mu je oteževala potovanja.

Ni trajalo dolgo, preden je sovjetska protiobveščevalna služba razkrila prvo skupino diverzantov in jo onesposobila, še preden se je začela konferenca. Takoj ko so v Berlinu izvedeli za to, je bila misija opuščena. Operacija Dolgi skok je klavrno propadla.

Preberite še:

Kako je Stalin poskušal zasesti Iran

Zakaj so Sovjeti in Britanci napadli Iran, medtem ko je Nemec trkal na vrata Moskve?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.