Zakaj so Sovjeti in Britanci napadli Iran, medtem ko je Nemec trkal na vrata Moskve?

Dmitrij Minseker/Sputnik
Prvo srečanje sovjetske in britanske vojske ni bilo v Wismarju maja 1945, kot mnogi zmotno mislijo. Leta 1941 sta zaveznici namreč družno napadli in si razdelili Iran.

V katastrofalnem poletju 1941 je nemški Wehrmacht okupiral večino baltske regije, Belorusije, polovico Ukrajine, se nevarno približal Leningradu (današnjemu Sankt Peterburgu) in začel korakati proti Moskvi. V luči te grožnje, ki je pretila Rusiji, pa se je sovjetsko vodstvo presenetljivo odločilo odpreti novo fronto na tisoče kilometrov stran v Iranu.

Sovjetski in britanski vojaki z ramo ob rami v Iranu, 1941

Iran je zaveznikom povzročal nemalo skrbi. Kljub razglasu nevtralnosti je zavzel močna pronemška stališča. Tretji rajh je imel velikanski vpliv na iransko politiko in gospodarstvo, v državi je bila aktivna tudi obsežna nemška obveščevalna misija. Vsi britanski in sovjetski pozivi Iranu za izgon mnogih nemških državljanov so bili s strani iranskega voditelja Reze Šaha Pahlavija zavrnjeni.

Sovjetski vojak se pogovarja z vojakom premagane iranske vojske.

Takšna situacija je bila nesprejemljiva, še posebej zato, ker je čez Iran potekala pomembna oskrbovalna pot za program Lend-Lease po t. i. perzijskem koridorju. Da bi izločili možnost, da Iran pomaga ali celo odkrito stopi na stran sil osi, so se zavezniki zedinili, da do konca vojne prevzamejo nadzor nad državo. 25. avgusta 1941 so sovjetske in britanske sile začele skupno invazijo Irana (britansko tajno ime: Operation Countenance).

Britanski vojaki si radovedno ogledujejo tank T-26 po srečanju s sovjetsko vojsko v Iranu.

Sovjetska zveza je našla pravno podlago za utemeljitev invazije in Iranu ni napovedala vojne. Sovjeti so se nanašali na rusko-perzijski dogovor iz leta 1921, ki se je glasil: »V primeru, da tretja država želi uporabiti perzijsko ozemlje kot iztočnico za operacije proti Rusiji, ima Rusija pravico, da na ozemlje Perzije pošlje svojo vojsko z namenom izvajanja potrebnih obrambnih operacij.«

Del sovjetske in britanske vojske se je srečal v Kavzinu blizu Teherana.

Ob nepričakovani sovjetsko-britanski invaziji z zračnimi desanti v zaledju in popolno zračno premočjo zavezniškega letalstva, številčno šibkejša iranska vojska ni imela nobenih možnosti. Iranci so sicer prvih nekaj dni poskušali nuditi odpor, ki pa se je kmalu sprevrgel v kaotičen umik in množične predaje.

Sovjetska artilerijska enota s konji vleče top po iranskih ulicah.

Iransko vodstvo je ob porazih svoje vojske na vseh frontah 29. avgusta ukazalo enostransko prekinitev ognja. Naslednji dan so se britanske in sovjetske sile srečale v Sanandažu, 31. avgusta pa so si podali roke v Kazvinu, okoli 160 km pred Teheranom.

Sovjetski častnik drži v zrak signalno pištolo zraven oklepnega avtomobila BA-10 v iranski puščavi.

15. septembra so zavezniške sile vkorakale v Teheran, kjer so organizirale skupno vojaško parado. V celotni invaziji je na sovjetski strani padlo 40, na britanski pa 22 vojakov. Iranci so na drugi strani izgubili preko 800 vojakov in 200 civilistov, ki so umrli med zavezniškim bombardiranjem iranskih mest.

Britanski logistični konvoj v spremstvu sovjetskega oklepnega vozila BA-10

Sovjetske sile so zasedle severni del države, britanske pa jug in jugozahod. Iran je medtem dobil novega vodjo. Reza Šah Pahlavi je prestol predal svojemu sinu Mohamadu Rezi Pahlaviju, ki je Nemčiji napovedal vojno. Oskrbovanje po perzijskem koridorju se je tako nemoteno nadaljevalo, Iran pa je kasneje leta 1943 v Teheranu gostil konferenco zavezniških voditeljev.

Pripadniki britanske 2nd Northamptonshire Yeomanry korakajo po ulicah Teherana, 1943.

Padla je odločitev, da zavezniki zapustijo Iran šest mesecev po koncu vojne. A medtem ko so Britanci svoje enote umaknili pravočasno, se Sovjetom ni kaj dosti mudilo. Stalin je na severu iranskega ozemlja vzpostavil Ljudsko republiko Azerbajdžan in Kurdsko republiko Mahabad, ki ju je kasneje nameraval pripojiti Sovjetski zvezi.

Sovjetski general Novikov in britanski brigadni general Turks pregledujeta paradni postroj sovjetskih sil v Teheranu.

Ta poteza pa je na Zahodu in pri Združenih narodih povzročila burne reakcije, zaradi katerih je bila Sovjetska zveza prisiljena opustiti svoje načrte. Kmalu zatem je iranska vojska ponovno prevzela nadzor nad severom države.

Sovjetski tankisti 6. oklepne divizije se peljejo po ulicah Tabriza v tanku T-26.

Preberite še:

Juriš Karjagina: Kako je 493 ruskih vojakov odbilo napad 20.000 Perzijcev

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke