Najbolj znana orožja, ki so jih Sovjeti skopirali od Zahoda

Tupoljev Tu-4 in B-29 Superfortress

Tupoljev Tu-4 in B-29 Superfortress

Jno, AP
Nekatere od teh legendarnih orožij so uradno proizvajali po licenci britanskih in ameriških originalov, druga pa so bila narejena po obratnem inženirstvu brez kakršnihkoli licenc.

BT-2

tank BT-2 in Christie M1928 / M1931

S svojo zavidljivo hitrostjo (do 70 km/h na kolesih in do 45 km/h na gosenicah) in oborožitvijo (37-milimetrski top s strojnico kalibra 7,62 mm) je BT-2 v tridesetih letih veljal za enega najboljših tankov na svetu.

BT-2 je bil licenčna kopija ameriškega M 1931, ki ga je razvil John Walter Christie. On je bil pripravljen Sovjetom svoje tanke tudi prodati skupaj s pripadajočo uradno dokumentacijo. Izrazil je celo željo, da bi prišel v ZSSR in se tam zaposlil.

A kljub temu je tank ob začetku operacije Bararossa leta 1941 že postal zastarel. Leta 1944 na bojiščih druge svetovne vojne ni bilo več moč najti nobenega »ruskega Christieja«, kakor so še imenovali BT-2.

T-26

tank T-26 s topom A-43 in Vickers Mark E (Type A)

T-26 je predstavljal hrbtenico sovjetskih tankovskih sil v tridesetih letih. Največkrat proizvedeni sovjetski tank tistega časa (11.384 primerkov) se je učinkovito boril na republikanski strani v španski državljanski vojni in bil med prvimi, ki so na vzhodni fronti pričakali nemške okupatorje leta 1941.

A tank ni izviral iz Sovjetske zveze. T-26 je bil licenčna kopija britanskega 6-tonskega Vickersa (Mark E). V ZSSR je nato doživel nekatere korenite predelave, med katerimi najbolj izstopa zamenjava dveh topov z enim.

Večina tankov T-26 je bila izgubljenih v prvih mesecih bojev proti Wehrmachtu. A glavni razlog za to ni bil nemški ogenj, ampak slaba tehnična izpravnost tankov, ki bi bili potrebni popolne prenove. Pokvarjene tanke so posadke pogosto zapuščale, saj se jih ni dalo več popraviti.

Li-2

 Lisunov Li-2 in United Airlines Mainliner Douglas DC 3

Leta 1935 je Sovjetska zveza nujno potrebovala novo letalo za prevoz potnikov. Padla je odločitev o nabavi več ameriških letal Douglas DC-3 in licenčni proizvodnji v lastni državi. Tako se je rodil PS-84. To kljub vsemu ni bila popolna kopija ameriškega letala, saj je bilo sovjetsko večinoma izdelano iz domačih materialov in je imelo tudi doma narejene motorje, propelerje in šasijo.

Ob izbruhu druge svetovne vojne so dotedanje civilno letalo pretvorili v vojaško in PS-84 je postal Li-2. Opremili so ga s strojnico kalibra 7,62 mm in uporabili za nočna bombardiranja, prevoz ljudi in tovora ter desantne misije.

Tu-4

Tupoljev Tu-4 in B-29 Superfortress

Sovjeti niso vseh zahodnih orožij kopirali »legalno«. Šolski primer nasprotnega je kloniranje strateškega bombnika, ki je v ZSSR dobil naziv Tu-4.

Leta 1944 je morala skupina ameriških bombnikov B-29 Stratofortress zasilno pristati na sovjetskih tleh, potem ko so bili zadeti nad Mandžurijo. Ker Sovjetska zveza takrat ni bila v vojni z Japonsko, so ameriški piloti usmerili letalo tja.

Stalinu so bili ti bombniki izjemno všeč, saj so bili precej naprednejši od zastarelih TB-3. A vse sovjetske prošnje Američanom, da jim pošljejo sto bombnikov za prihajajočo vojno z Japonci, so bile prijazno zavrnjene, zato se je izjemno razveselil, ko so se v državi naenkrat po čistem naključju pojavili kar trije bombniki B-29.

Sovjetski voditelj je odredil obratni inženiring letal B-29 z napotkom: »Ne delajte nobenih sprememb!« Tako je nastal Tu-4 – skoraj popoln klon ameriškega bombnika. No, nekatere spremembe so bile vseeno narejene, na primer namestitev sovjetskega motorja, ki je bil močnejši od originala.

R-1

R-1 in V-4

Prva sovjetska taktična balistična raketa R-1 je bila v bistvu kopija zloglasne nemške V-2, Hitlerjevega »orožja maščevanja«, ki je zadelo London.

Najprej je nemška tovarna v Turingiji, kjer so proizvajali rakete V-2, padla pod ameriško zasedbo. Ko je prišla pod nadzor Sovjetov, so slednji ugotovili, da so skoraj vse rakete, dokumente in znanstvenike pod vodstvom Wernerja von Brauna poslali v ZDA. Sovjetom je tako ostalo izjemno malo materiala za izdelavo lastne kopije nemške rakete.

Do poznih štiridesetih let je Sovjetska zveza s pomočjo preostalih 150 nemških znanstvenikov vendarle razvila novo raketo R-1, narejeno iz domačih materialov z nekaterimi spremembami. To je predstavljalo rojstvo nove veje sovjetske vojske – strateških raketnih sil.

Preberite še:

Trije neverjetni prodori tankov T-34 in njihovih posadk

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke