Kaj vse ste lahko kupili v sovjetskih prodajnih avtomatih?

Leonid Gajdaj/Mosfilm, 1965
Kako je Sovjetska zveza dobila prve prodajne avtomate in zakaj so izginili.

Ideja avtomatizirati fizično delo je bila v Sovjetski zvezi zelo priljubljena. Prve prodajne avtomate je poleg hamburgerjev in konzervirane hrane iz ZDA prinesel ljudski komisar za prehransko industrijo Anastas Mikojan, avtor legendarne Knjige o okusni in zdravi hrani. A vmes je posegla druga svetovna vojna in tako se nobena od teh novosti ni ohranila prav dolgo.

Drugi val avtomatizacije prodaje in kateringa se je začel v petdesetih letih, potem ko je sovjetski voditelj Nikita Hruščov obiskal ZDA. Prodajni avtomati so se pojavili na ulicah, v tovarnah, na metro postajah in letališčih. Kaj vse pa se je v njih prodajalo?

Gazirane pijače

Fontane z brezalkoholnimi pijačami so bile praktično povsod, od parkov do družabnih centrov. Prodajali so gazirane pijače brez in s sirupom. Ta sirup je bil navadno iz marelic ali pomaranč. Sokove so natakali v navadne kozarce, s katerimi je bil opremljen vsak avtomat. Ko je stranka spila pijačo, je morala kozarec položiti obrnjen navzdol v čistilno pipo, da se je kozarec očistil za naslednjega uporabnika.

Časopisi

Po obisku Hruščova v ZDA so se pojavili tudi preprosti avtomati za časopise. To je bila mehanska naprava, ki je delovala na kovance. Ko ste vstavili kovanec, je ta pritisnil na vzvod, ki je nato »sprostil« časopis. Časopisni avtomati so stali na metroju, na železniških postajah in prehodih. Njihovo sodobno različico ste lahko videli na postajah moskovskega metroja še pred nekaj leti, a nato so tudi tega umaknili, ker večina potnikov dandanes raje bere novice na spletu.

Parfumi

Te nenavadne naprave, ki so prodajale parfume in kolonjske vodice, so stale v bližini frizerskih salonov in hotelov. Zamisel je bila sicer zelo dobra, a naprave se niso dolgo ohranile zaradi industrijske napake, zaradi katere so se pogosto kvarile. Zadnji tak avtomat je stal na ruskem narodnem razstavišču VDNH v Moskvi v osemdesetih letih.

Sendviči in pijače

Samopostrežni lokali z avtomati niso bili prav nobena redkost v sovjetskih mestih. Prvi so se pojavili že v tridesetih letih. Tudi to idejo je iz ZDA prinesel zgoraj omenjeni komisar Mikojan.

Eden od teh lokalov je bil v Leningradu (danes Sankt Peterburg). Imel je 25 samopostrežnih avtomatov, ki so prodajali sendviče (s sirom, salamo, kaviarjem, šunko in ribo) in hladne predjedi (ribe, meso ali zelenjavo). Obstajali so tudi avtomati s toplimi pijačami (čaj, kava ali kakav), pivom in limonado.

Ta kraj je bil zelo priljubljen. Prvi večer po odprtju je imel 3.000 strank. Med vojno je bil lokal zaprt. Ponovno se je odprl leta 1946, leta 1957 pa so avtomate zamenjali z novimi, narejenimi v Nemški demokratični republiki. Tudi meni so posodobili, a ta se med strankami ni najbolje prijel. Pravili so mu »café gastritis«. Do konca sedemdesetih let je ostala samo peščica avtomatov, ki so prodajali sokove, sendviče in pecivo. Lokal se je ohranil do leta 1995, danes pa na njegovem mestu stoji McDonald’s.

V Moskvi je stal podoben lokal blizu ulice Novaja ploščad. Ponujal je 40 hladnih in toplih jedi in napitkov.
Če je želela sendvič, je morala stranka najprej kupiti žeton na blagajni. Za različne vrste avtomatov so obstajali različni žetoni. Po podatkih revije Sovjetska trgovina je imel lokal po 10.000 strank dnevno. Deloval je med leti 1954 in 1961. Sčasoma so avtomati prenehali delovati in lokal se je pretvoril v navadno menzo.

Živila in gospodinjski pripomočki

V šestdesetih in osemdesetih je bila v Moskvi trgovina Progress. Tam ni bilo nobenih pultov ali trgovcev, samo avtomati, ki jih je nadziral en sam operater.

Prodajali so mlečne izdelke (mleko, kefir, kondenzirano mleko, maslo, skutino pecivo), kruh in konzervirano hrano. Če stranka ni imela kovancev, je lahko uporabila menjalno napravo.
Navadne trgovine so včasih imele dodatne avtomate, ki so prodajali rastlinsko olje, mleko, pa tudi vžigalice, svinčnike in beležke.

Do sedemdesetih let so avtomati prišli iz mode. Prvič se je podražilo njihovo vzdrževanje – če se je pokvaril kakšen del, je lahko trajalo mesece, preden je bil avtomat popravljen. In drugič, Sovjetsko zvezo je prizadela gospodarska kriza, zato je prišlo do pomanjkanja številnih dobrin in avtomati so bili prazni – podobno kot police v navadnih trgovinah.

Preberite še:

Takole je Sovjetska zveza na Zahodu prodajala avte

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke