Kako je izgledala dnevna rutina ruskih carjev?

Zgodovina
GEORGIJ MANAJEV
Ruski vladarji 19. stoletja so bili najvišji civilni in hkrati vojaški uradniki Ruskega imperija. Imeli so to svobodo, da so si lahko sami razporejali čas za te in one obveznosti, zato so se njihovi »delavniki« precej razlikovali med sabo.

Tudi ruski carji so morali opravljati določena pisarniška dela. S pomočjo profesorja zgodovine Igorja Zimina, ki je raziskoval delo in rutino več ruskih carjev iz 19. stoletja, smo pogledali, kako je izgledal tipičen dan treh izmed njih.

Carjeva dnevna rutina se je spreminjala glede na letni čas. Pozimi je živel v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, poleti pa se je carska družina preselila v svoje letne rezidence v Carskem selu, Peterhofu in drugam. Ziminove ocene, kdaj točno se je začela katera od dejavnosti carjev, so seveda približne, a kljub temu so se vsi vladarji držali določenega ustaljenega urnika, sicer bi bilo nemogoče vladati ogromnemu Ruskemu imperiju.

Nikolaj I.: vladar, ki je postavil zgled (1825-1855)

Dnevna rutina Nikolaja I. je postala osnova za rutine njegovega sina in nato vnuka. Mnogo sodobnikov se strinja, da je bila njegov dnevni urnik dokaj naporen, a to je bilo zaradi Nikolajevega pogleda na življenje: Nikolaj ni zaupal nikomur in je menil, da je treba vse dvakrat preveriti. Sestavili smo zelo podroben urnik njegovih vsakodnevnih aktivnosti.

7:00: Vstajanje, jutranje umivanje in kopanje
 
7:30: Dnevni zdravstveni pregled pri dvornem zdravniku
 
7:30 – 8:00: Zajtrk (čaj in kisle kumarice)
 
8:00: Dnevni sestanek z ministri, branje poročil
 
10:00 – 11:00: Samoten jutranji sprehod ob Nevi, brez spremstva in telesnih stražarjev. Oblečen v preprosto vojaško ogrinjalo je car v sproščenem fazonu pozdravljal znance in prijatelje, ki jih je srečal na poti.
 
11:00 – 13:30: Delo v pisarni

13:30 – 15:30: Sprehod ali vožnja po mestu s kočijo, obiski in preverjanje številnih državnih inštitucij. Dnevni carjevi inšpekcijski obiski so držali civilno administracijo Sankt Peterburga vseskozi na nogah.
 
16:00: Večerja
 
17:00 – 19:00: Še več pisarniškega dela
 
19:30: Čaj s člani družine
 
20:00 – 23:00 (00:00): Druženje: sprejemi, obiski, plesi, gledališče, maškarade. Car je te priložnosti izkoriščal za pomenkovanja ali tajna pogajanja s tujimi odposlanci.
 
23:00 – 01:00 (02:00): Še več pisarniškega dela v osebnem kabinetu (ki se je pogosto končalo tako, da je car zaspal za mizo).
 
02:00: Večerna molitev in spanec
 

Aleksander II.: spokojni car (1855-1881)

Nikolajev sin Aleksander II. se je na uradovanje privajal že, odkar je postal polnoleten. Nikolaj je svojemu sinu pogosto zaupal manjša državniška opravila. Ko pa je Aleksander postal car, je ubral nekoliko drugačno rutino od svojega očeta. Njegova najbolj vpadljiva lastnost je bila umirjenost, celo spokojnost v luči mračnih dogodkov – vojn, vstaj, gospodarske nestabilnosti. Celo umrl je deloma zato, kjer je, hladnokrven, kakršen je bil, stopil iz kočije, da bi se pogovoril s svojim atentatorjem, ko je eksplodirala druga bomba in ga ubila.

18:00: Večerja
 
19:00: Čas za druženje: avdience, obiski, plesi, gledališče

Nikolaj II.: družabni car (1896-1917)

Po nenadni smrti njegovega očeta Aleksandra III. je breme vladarskih dolžnosti nepričakovano padlo na Nikolaja, ki pa je kmalu razvil lastno delovno rutino.
 
8:30: Prebujanje
 
09:00: Hitri zajtrk v zasebnih prostorih
 
9:30 – 10:00: Sprehod v parku
 
10:00: Sestanek in sprejemanje poročil od največ treh ministrov
 
Po koncu sestanka z ministri okoli 13:00: Srečanje z izbranimi gosti
 
13:00:  »Uradni zajtrk« s carico in povabljenimi gosti.
 
14:00: Čaj s prijatelji in carico v zasebnih prostorih
 
14:30 – 16:00: Dolg sprehod z otroki
 
16:00: Poročila, uradniške zadeve
 
17:00: Čaj z družino
 
16:30 – 20:00: Še več poročil in birokracije
 
20:00 – 21:00: »Uradna« večerja po sprejemu
 
Po večerji: Prosti čas brez političnih debat

Preberite še:

Saj ni res, pa je: sedem absurdnih prepovedi v carski Rusiji