Maksim Gorki, najslavnejši sovjetski pisatelj, ki je opeval rusko revolucijo, je v Ameriko prišel leta 1906, spremljala pa ga je gospa, ki jo je lokalni tisk sprva predstavljal kot njegovo ženo. Vendar je bila prava "gospa Gorkaja" takrat v Rusiji, ker je skrbela za svojo hudo bolno hčer, pisateljeva spremljevalka pa je bila igralka Moskovskega umetniškega gledališča Marija Andrejeva. Zaradi nje je Gorki zapustil ženo in otroke. Izkazalo se je, da v tistih časih Američani niso imeli niti trohice razumevanja za prešuštnika, četudi je bil to znan Rus.
Washington Times, 13. april 1906.
Kongresna knjižnicaLeto pred pisateljevim obiskom je cesarska vojska v Peterburgu streljala v delavce na miroljubnih demonstracijah. 9. januar se je zapisal v zgodovino kot "Krvava nedelja." To je bil začetek prve ruske revolucije. Maksim Gorki je takrat ostro kritiziral cesarjev postopek in zahteval svobodo demonstracije, zaradi česar so ga aretirali in zaprli v Petropavlovsko trdnjavo.
Izpustili so ga pod pritiskom javnega mnenja in cele vrste tujih pisateljev. Nato se je pridružil Socialdemokratski delavski stranki, iz katere so kasneje prišli boljševiki. Glede na takšno politično aktivnost bi ga lahko spet aretirali. Da bi se temu izognil, se je odločil zapustiti Rusijo.
Po naročilu stranke in samega Vladimirja Lenina se je pisatelj odpravil v Ameriko, da bi zbral denar za revolucijo v Rusiji. V tujini je bilo veliko podpornikov socializma in boljševikov.
Kosilo z Markom Twainom. Levo od Maksima Gorkega je Zinovij Peškov.
Kongresna knjižnicaRuski pisatelj je potoval po Evropi, kjer so ga dobro poznali in cenili. V Ameriki so bila njegova dela manj znana, vendar je skrivnostni ruski gost vzbudil veliko zanimanja tako novinarjev in kot tudi pisateljev. Tako je Gorki na primer spoznal Marka Twaina.
Marija Andrejeva in Maksim Gorki na palubi turističnega parnika v Ameriki. Posnetek iz dokumentarnega filma "Marija Andrejeva je prijateljica Maksima Gorkega".
SputnikPisatelj in njegova spremljevalka sta bivala v hotelu Belleclaire na vogalu Broadwaya in 77. ulice (mimogrede, ta hotel še vedno obstaja). Vendar so novinarji izvedeli, da ga. Peškova (Peškov je pravo ime Maksima Gorkega) sploh ni Peškova, ampak Andrejeva. Izvedeli so tudi, da se pisatelj sploh ni uradno ločil od svoje bivše žene.
Hotel Belleclaire, vogal Broadwaya in 77. ulice, New York, 1914.
Getty ImagesČasnik The New York World je o tem napisal celoten članek, po katerem so Gorkega in njegovo spremljevalko takoj izgnali iz hotela! Še več, noben hotel na Manhattnu jih ni hotel sprejeti.
Gorki je komaj našel zavetje v Klubu mladih pisateljev na Peti aveniji. Pozneje sta zanju poskrbela bogat zakonski par Prestonia in John Martin. Gostila sta ju v svoji vili in z njima potovala po Ameriki.
Peta avenija, New York, 1907.
Getty ImagesPisateljev moralni ugled je bil uničen, in kar je bilo še huje, je vse skupaj negativno vplivalo na posel, zaradi katerega je Gorki sploh prišel. Mark Twain ni hotel več videti ruskega pisatelja, čeprav se je zdelo, da sta prijatelja. Številni socialisti so se odpovedali sponzoriranju ruske revolucije. Poleg tega je tudi Bela hiša razveljavila vabilo za sprejem.
Kolaž v časopisu New York World. Zgoraj: Maksim Gorki z ženo in dvema otrokoma. Desno: Marija Andrejeva. Levo: Maksim Gorki
Kongresna knjižnicaGorki je bil obupan. Ameriškim časopisom je pisal uporniška pisma in branil svoje osebno življenje: "Oba meniva, da je pod najinim dostojanstvom, da se spuščava v kakršne koli razlage o tej zadevi."
Časnik The Evening World je citiral besede Maksima Gorkega o tem, kdo bi lahko izdal njega in njegovo ljubico: "Predvidevam, da je vso to umazanijo sprožil eden izmed prijateljev ruske vlade." Verjetno je bil cilj celotne akcije preprečiti načrte za financiranje delavske stranke in onemogočiti podporo revolucije v Rusiji.
Naslovi v časopisih
Kongresna knjižnicaGorki in Andrejeva sta bila v Ameriki celih pol leta, ki sta jih preživela tam, izolirana od družbe. Morda je ta neprijeten incident vplival na vtise, ki si jih je Gorki ustvaril o tej državi. V svojem besedilu "V Ameriki" pravi o New Yorku, da je "mesto rumenega hudiča", da je polno umazanije in revščine, da ima "sivo nebo, polno saj" in mračne zgradbe, ter da je mesto brezdušne prevlade denarja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.