»Najzaslužnejši med zaslužnimi, predani domoljub naše domovine, resničen borec-novinar, pravi boljševik mladega in gorečega srca«. Tako je 22. maja 1940 o heroju Sovjetske zveze Valentinu Purginu pisala Komosomolska pravda.
Članek je podrobno opisoval podvige neustrašnega vojaka na bojišču sovjetsko-finske vojne. A kaj kmalu se je izkazalo, da heroj v resnici ni noben heroj ampak navaden avanturist in prevarant, ki vojne od blizu niti videl ni. A kako je takšen posameznik lahko dobil najvišjo nagrado v državi?
Valentin Purgin je lažno ime lažnega junaka. Pri 23 letih Vladimir Golubenko že odsedel dve zaporni kazni zaradi kraje in prevare, prav tako pa je pobegnil iz popravnega doma. Po tem se je odločil, da nemudoma spremeni identiteto.
Kmalu po pobegu si je Golubenko na podlagi ponarejenih dokumentov uredil lažni potni list na ime Valentin Purgin. Prevarant je nato nadaljeval še bolj drzno in odločno. Predložil je lažno potrdilo o šolanju na Vojaško-transportni akademiji in se zaposlil kot dopisnik pri nekem časopisu v Sverdlovsku (današnjem Jekaterinburgu).
A njegove ambicije so presegale periferijo, zato se je podal v prestolnico. Tam je pridobil koristne kontakte in se na koncu znašel pri enem najpomembnejših časopisov v državi – Komsomolski pravdi.
Kljub temu, da ni končal niti srednje šole, si je Purgin začel graditi solidno kariero. Kmalu je od navadnega dopisnika napredoval na funkcijo namestnika urednika vojaške redakcije.
Lažni Valentin si je vztrajno gradil podobo skrivnostnega človeka, povezanega z državnimi obveščevalnimi strukturami NKVD, vohuna, ki ne sme preveč govoriti. Na delo je prihajal celo z odlikovanjem rdeče zvezde na prsih. Na vprašanje za kaj je bil odlikovan, je odgovarjal »Pri nas se ljudi ne odlikuje brez razloga.«
Kasneje se je izkazalo, da je nagradne knjižice in odlikovanja zanj kradla njegova mati, ki jo je zaposlil v prostorih Predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR kot čistilko. Pri pripravi lažnih dokumentov mu je pomagal nek prijatelj, graver iz kriminalnih krogov.
Med sovjetsko-japonskim konfliktom na reki Halkin Gol poleti 1939 je Purgin ponaredil zahtevo Narodnega komisariata za obrambo, ki jo je predal redakciji in dosegel premestitev na Daljni vzhod. S službenega potovanja se je vrnil z bleščečim redom Lenina.
Ko je v Komsomolsko pravdo prišla (ponovno ponarejena) zahteva, da se Valentina Purgina pošlje na sovjetsko-finsko mejo, v redakciji nihče več ni postavljal odvečnih vprašanj.
A tokrat Purgin ni imel namena nikamor odpotovati. Ustalil se je v stanovanju njegovega prijatelja v Moskvi in skupaj z njim zapil dnevnice v restavracijah.
Takrat se je prevarantu porodila ideja, da bi postal še heroj Sovjetske zveze. Tekom kratke sovjetsko-finske vojne je bilo s tem nazivom odlikovanih več kot 400 ljudi in Valentin Purgin se je odločil, da se bo med to množico pomešal tudi sam.
Marca 1940 je v oddelek Narodnega komisariata vojne mornarice z ukradenimi dokumenti 39. divizije prispel predlog za nagraditev Valentina Purgina z vnesenimi lažnimi podatki o pridobitvi reda Lenina in reda rdeče zvezde.
Sodelavci, ki so bili nad seznamom kandidata navdušeni, niso izvedli potrebnega preverjanja in 22. aprila je bil objavljen ukaz za vročitev naziva heroj Sovjetske zveze.
Točno mesec dni zatem je v Komosomolski pravdi izšel članek o podvigih »najzaslužnejšega med zaslužnimi« v vojni s Finsko, za katerega vire je poskrbel Purgin osebno. V njem je pisalo, kako je neustrašni junak uničil sovražnikov utrjeni položaj, ga divje branil pred nasprotnikovimi vojaki, zajel dva ujetnika in se po treh strašno hladnih nočeh končno prebil do sovjetskih položajev.
A ta članek je postal za lažnega heroja usoden. Po objavi fotografije so tatu in prevaranta Vladimirja Golubenka prepoznale njegove žrtve, pa tudi uslužbenci NKVD, ki so ga nekoč spremljali v zapor.
Po temeljiti preiskavi so Golubenka aretirali, naziv heroja pa odvzeli. Oktobra 1940 je bil usmrčen s strelskim vodom.
Po tem škandalu se je popolnoma spremenil sistem sprejemanja kandidatov za visoka odlikovanja. In čeprav se tudi v naslednjih letih ni bilo možno izogniti napakam, takih prevarantov, kakršen je bil Golubenko, med heroji ni bilo nikoli več.
Preberite še:
Kako so Sovjeti in Finci strašili drug drugega med zimsko vojno (FOTO)
Kako je sovjetski obveščevalec rešil staro poljsko prestolnico Krakow
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
