Kako je sovjetski obveščevalec rešil staro poljsko prestolnico Krakow

Sputnik; Аleksandra Krasnova/TASS
Z žrtvovanjem ene zgodovinske znamenitosti je sovjetski izvidnik pred uničenjem rešil celo mesto.

»Reševanje Krakowa je najpomembnejše, kar sem storil v življenju,« je rekel sovjetski izvidnik Aleksej Botjan. Prav zahvaljujoč temu človeku to staro poljsko mesto, ki je nekoč služilo kot prestolnica, danes razveseljuje njegove prebivalce in navdušuje turiste s svojo izvorno arhitekturo (in ne obnovljeno kot v Varšavi).

Iz poljske vojske v sovjetsko obveščevalno službo

Sovjetski mitraljezci pri osvobajanju Krakowa

Drugo svetovno vojno je bodoči sovjetski obveščevalec dočakal kot poveljnik protiletalskega odreda poljske vojske pri Vilni, nato pa še pri Varšavi, kjer je sestrelil tri nemške bombnike Ju-87. »Bojeval sem se kot vojak. Niti razmišljal nisem o dejstvu, da sem Belorus. Tam so se bili boji za Poljsko, to je bila moja dežela, moja država, moja domovina!« je povedal Aleksej Botjan.

Po porazu Poljske se je Botjanova zahodna Belorusija znašla pod Sovjetsko zvezo. Potem ko je nekaj časa služboval kot učitelj, je dobil povabilo v šolo za izvidnike. Kot Belorus s tekočim znanjem poljskega jezika in bojnimi izkušnjami je bil iskan kader.

In tako je Aleksej skoraj vso drugo svetovno vojno preživel v zaledju sovražnika v njemu dobro znanih območjih zahodne Belorusije in Ukrajine. Deloval je samostojno in kot vodja diverzantskega odreda.
Na seznam njegovega odreda se je med drugim zapisala tudi učinkovita bombna operacija 9. septembra 1943, v kateri so diverzanti v zrak spustili poslopje nemške pokrajinske administracije (Gebietskomissariat) v Ovruču v Ukrajini, pri čemer je bilo ubitih 80 nemških strokovnjakov za protipartizansko bojevanje.

Nazaj na Poljsko

Operacija Visla-Odra, 12. januar - 3. februar 1945. Sovjetski vojaki v bitki za Krakow

Ko je Rdeča armada krenila v ofenzivo onkraj svojih meja, se je Botjan vrnil na Poljsko. Njegova naloga je bila pomagati prodoru sovjetske vojske. V tem času je bila poljska ilegala razdeljena na različne formacije, ki so druga do druge gojile nezaupanje. To so bile Armia Krajowa (Domača armada) pod vodstvom poljske vlade v izgnanstvu (v Londonu), Armia Ludowa (Ljudska armada) poljskih komunistov in Bataliony Chłopskie – bataljoni poljskih kmetov.

A Aleksej Botjan je uspel najti skupni jezik z vsemi. »Poljaki so Botjana imeli za svojega, kar je bil eden od razlogov za njegovo preživetje, rešitev in uspeh. Znal je nastopati – bil je odličen igralec! Verjemite, če kot izvidnik ali vohun, kakorkoli že hočete, niste zraven še igralec – potem vam ne bo nič uspelo,« je nekoč izjavil veteran Zunanje obveščevalne službe Georgij Sannikov.

Reševanje Krakowa

Ostanki jagelonske trdnjave ob reki Dunajec pri kraju Nowy Sącz

Zaradi svojih diplomatske sposobnosti je Botjan vzpostavil prijateljske odnose s poveljnikoma kmečkih bataljonov Władysławom Sokulskim in Mieczysławom Cholewo. Od njiju je izvedel, da imajo Nemci v starodavni jagelonski trdnjavi [Jageloni, srednjeveška poljska vladarska dinastija, op. prev.] v kraju Nowy Sącz blizu Krakowa veliko skladišče streliva in eksplozivnih sredstev.

Od inženirja-kartografa Zygmunta Ogareka, ki so ga ujeli poljski partizani, je izvedel, da je eksploziv namenjen miniranju mostov čez reko Dunajec v zgodovinskem središču mesta in jezu pri jezeru Rożnów, jugovzhodno od Krakowa. Nemci so nameravali razstreliti jez, v kolikor bi Rdeča armada zasedla mesto, kar bi privedlo do potopitve dela stare poljske prestolnice in posledično povzročilo kaos med sovjetskimi vojaki.

Informacija o tem je bila potrjena 10. januarja 1945, ko so poljski partizani razstrelili neko nemško štabno vozilo. Med osebnimi predmeti enega od ubitih Nemcev so našli podrobni načrt za miniranje, o katerem je govoril Ogarek.

Ukrepati je bilo treba nemudoma in Botjan je skoval načrt za operacijo uničenja trdnjave skupaj s skladiščem. Odločil se je, da tvega in stopi v stik z nemškim poveljnikom trdnjave. Ta je bil v bistvu poljski mobiliziranec v nemško vojsko, ki je v Wehrmachtu služil od leta 1939 in se odločil, da bo prestopil na stran partizanov. Po dolgem pogovoru z Botjanom je pristal na to, da sodeluje v operaciji.

»Dal sem mu angleško mino s sprožilcem, da jo odnese v dvorano, ki je bila polna streliva. Hauptman pa je nalogo predal svojemu podrejenemu. Ta seveda ni vedel, da nosi mino. Rečeno mu je bilo samo ’nesi to tja’ in nič drugega,« se spominja Botjan.

18. januarja 1945 ob 5. uri in 20 minut je kamnite stene starodavne trdnjave pretresla močna eksplozija. Ruševine so pod sabo pokopale več sto nemških vojakov skupaj z načrti za potopitev Krakowa. V istem času sta se na napad pripravili 59. in 60. armada 1. ukrajinske fronte (Rdeče armade), ki sta naslednji dan osvobodili mesto.

Preberite še:

Raul Riso: karate mojster iz Kube, ki je učil KGB-jeve agente

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke