To je bila verjetno ena najbolj nenavadnih parad, kar jih je kdajkoli videla Moskva. 7. novembra 1941 so vojaki korakali po Rdečem trgu, da bi obeležili 24. obletnico oktobrske revolucije in nato odšli takoj naprej na fronto, da so se spopadli z Nemci, ki so se približali prestolnici na vsega 30 km.
Vsakoletna parada v čast oktobrske revolucije je veljala kot najpomembnejša v ZSSR. Sredi oktobra 1941 pa je večina dvomila v to, da bo izvedljiva, saj je prestolnici pretila katastrofa: nemške sile so prebile sovjetsko obrambo in se pojavile v predmestju. Potekala je evakuacija industrijskih obratov in administrativnih poslopij, vse, kaj ni bilo mogoče premakniti, je bilo zaminirano.
Transportni sistem je bil paraliziran. Mesto je bilo v primežu ropov, plenjenja in požarov. Prebivalci so v paniki bežali iz Moskve z vsem, kar so lahko nesli s sabo. Da bi ustavilo kaos, je sovjetsko vodstvo razglasilo izredne razmere: uvedena je bila policijska ura, nadzor v mestu pa so prevzele enote NKVD, ki so uspele spraviti situacijo bolj ali manj pod nadzor.
A strogi ukrepi niso zadostovali, prebivalstvo Moskve je potrebovalo nekaj, kar bi mu dvignilo moralo. Tako se je državno vodstvo odločilo organizirati parado v čast revolucije, da bi Moskovčanom, državi in celemu svetu dalo vedeti, da se je Sovjetska zveza še sposobna in odločena boriti.
Prva naloga je bila zaščititi Rdeči trg pred napadi nemške Luftwaffe (letalskih sil) na dan parade. 5. novembra je sovjetsko letalstvo začelo izvajati preventivne napade na nemška letališča. Z drugih front so poklicali 550 lovcev, protiletalske sile pa so bile v najvišji stopnji pripravljenosti. Zahvaljujoč tem ukrepom in močnemu sneženju 7. novembra nobeno nemško letalo ni doseglo središča Moskve.
Sovjetsko vodstvo je napravilo nekaj izrednih odločitev: kamuflaža s kremeljskih zvezd (ki so ponovno začasno znova zasijale) in Leninovega mavzoleja je bila odstranjena. Na tribuni je stal del sovjetskega vodstva, ki je ostal v prestolnici, vključno s Stalinom, ki je imel govor.
Istočasno je večina državnega vodstva skupaj s tujimi diplomati bila na podobni paradi v Kujbiševu (danes Samara), mestu ob Volgi 1.000 km jugovzhodno od Moskve. Mesto je bilo pripravljeno, da prevzame vlogo prestolnice v primeru nemške zasedbe Moskve.
Parada v Kujbiševu
TASSNa moskovski paradi je sodelovalo 28.500 vojakov, večina je bila kadetov in vojakov iz pehotnih, tankovskih in artilerijskih enot iz Moskovske garnizije in rezervnih sil Vrhovnega poveljstva. Skupaj z vojaki je na paradi sodelovalo 140 artilerijskih topov, 160 tankov in oklepnih 232 vozil. Letalsko predstavo so zaradi snežnega meteža odpovedali.
Navadno so se vojaki za osrednjo parado na Rdečem trgu pripravljali 2-3 mesece, a leta 1941 so imeli časa samo nekaj dni. Po paradi so bili premeščeni neposredno na fronto, da se spopadejo z napadalci.
Parado so na veliko pokrivali tako domači kot tuji novinarji. Veteran Sergej Kolodin se spominja: »Parado sem po radiu spremljal doma v Kalininu (danes Tver). Nas mlade je zares navdahnila. Takrat sem imel 17 let in sem ravno odhajal na bojišče.«
Vse do konca vojne v Moskvi ni bilo parad. Naslednjič so sovjetski vojaki korakali po Rdečem trgu 24. junija 1945 ob proslavi zmage nad nacizmom.
Preberite še:
Kako je Stalinov tank pokončal nacistično Nemčijo
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
