Stoletni ameriški veteran želi proslaviti dan zmage z Rusi na Rdečem trgu

Veteran druge svetovne vojne Steven Melnikov, ki je novembra lani dopolnil 100 let, z nestrpnostjo pričakuje polet v Moskvo in udeležbo na paradi zmage, ki bo 9. maja na Rdečem trgu. »Verjamem, da bom odpotoval v Moskvo. Če bo naša veteranska organizacija The Greatest Generations Foundation odpotovala v Moskvo, bom zraven tudi jaz,« je izjavil za RIA Novosti. Pogovori z rusko ambasado o kolektivnem obisku prireditve v čast dneva zmage že potekajo.

Steven Melnikov v rokah drži svoj vojaški portret.

The Greatest Generations Foundation

Steven pravi, da je zanj pomembno, da 9. maja prisostvuje na prireditvi v Moskvi, ker je »prav ta koalicija premagala nemški stroj«.

»Imel sem veliko sreče, da sem preživel. Dvakrat sem bil ranjen, a še zdaj stojim tukaj. Imam sto let in še vedno se lahko pogovarjam z vami. Želel bi, da vsem nekaj sporočim, da bi lahko živeli v miru in da ne bi šli znova skozi vojno. To mi je pomembno,« pravi veteran.

»Mnogo naših veteranov je zdaj v invalidskem vozičku, ne hodijo iz hiše … Jaz pa še lahko hodim in zato sem prepričan, da bom odšel v Moskvo. Resnično upam, da bom srečal tudi predsednika Putina.«

»Bil sem pripravljen za vojno. Vedeli smo, da Rdeča armada trpi velike izgube. Vedeli smo, da jim je treba pomagati. Oni ne bi mogli zmagati vojne brez nas, mi pa ne brez njih. Vem, kakšne ogromne izgube je pretrpela Sovjetska zveza. Naš cilj je bil, da rešimo svet,« se spominja ameriški veteran.

»Prišli smo do reke Elbe. Tam smo se ustavili po dogovoru naših politikov. Zajeli smo celotno nemško raketno divizijo – 10.000 vojakov. To je uspelo mojemu polku. Če nekaj dni je prispela tudi Rdeča armada.

Ivan Šagin/MAMM/MDF

»Zmeraj sem imel dober odnos do Rusov,« pravi Melnikov, domačin iz Rhode Islanda, ki je sicer sam potomec ukrajinskih emigrantov. »Na Elbi sem videl Ruse samo na kratko. Samo nekaj vojakov je prečkalo reko, da bi se pogajali z nami. Osebno z njimi nisem govoril. Bil sem tam in upal, da me bodo poklicali za tolmačenje, vendar smo imeli v vsakem vodu mnogo predstavnikov različnih nacionalnosti, zato je bilo mnogo takih, ki so znali rusko,« se spominja.

O rusko-ameriških odnosih in poskusih drugačnega tolmačenja zgodovine pa veteran pravi, da je to politika, na katero pač ne more vplivati.

»Zgodovina je zame takšna, kakršna je bila. Ne poskušam je spreminjati. Bilo je, kakor je bilo in tega ne morem spremeniti. Pripovedujem zgodovino, ki jo poznam, politiki pa postopajo drugače.«
Ob 75. obletnici osvoboditve Auschwitza so evropski in ameriški politični predstavniki na primer ignorirali dejstvo, da je taborišče osvobodila Rdeča armada.

»Vem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu. Vem, kdo je kaj počel. Ne morem vplivati na to, kaj ljudje govorijo, vendar vem, kako je bilo. Ko je bil osvobojen Auschwitz, smo mi bili še na Nizozemskem ali v Belgiji, bili smo še na poti. Vem, da je te ljudi rešila Sovjetska zveza. Vedno bom govoril resnico, ki jo poznam,« na koncu dodaja 100-letni veteran.

Preberite še:

Po 78 letih ponovno skupaj: Ruska policija našla sestri, ki ju je razdvojila vojna (VIDEO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.