»Moja prepričanja ne izpadajo kot moji zobje«: O podvigu nezlomljivega generala Karbiševa

Potem ko je leta 1941 padel v ujetništvo, je bila njegova usoda naslednjih nekaj let neznana, uradno pa je bil pogrešan. V tem času je prestal 13 taborišč in zaporov, med katerimi so bila nekatera najbolj zloglasna taborišča smrti: Auschwitz, Sachsenhausen in Mauthausen.

Zahvaljujoč pričevanjem kanadskega majorja, preživelega taboriščnika iz Mauthausna, pa je za podvig in usodo Dmitrija Karbiševa izvedel ves svet. Konec januarja 1945 je v Mauthausen prispel konvoj ujetnikov iz drugih taborišč, med katerimi je bil tudi Karbišev. V noči s 17. na 18. februar 1945 so ga skupaj z okoli 500 drugimi taboriščniki po zverinskem mučenju polivali z vodo na temperaturi -12 stopinj Celzija in na koncu ubili. Njegovo telo so nato sežgali v pečeh taborišča.

Zadnje besede generala so bile namenjene tistim, ki so z njim delili strašno usodo: »Hrabreje, tovariši! Mislite na domovino in junaštvo vas ne bo zapustilo!«

Druga svetovna vojna je generpodpolkovnika (generalporočnika) Karbiševa pripeljala v štab 3. armade v Grodnem, kamor je prišel zavoljo pregleda vojaških objektov. Mesto je bilo napadeno že prvega dne vojne, 22. junija 1941. 27. junija se je Karbišev znašel v obroču. V poskusu preboja blizu reke Dneper je bil avgusta 1941 težko ranjen in v onesveščenem stanju zajet.

Nemško poveljstvo je bilo prepričano, da bo Karbišev brez težav prešel na njihovo stran, vendar je sovjetski general vse ponudbe za sodelovanje in pomoč pri gradnji nemških utrjenih položajev zavrnil. Zavrnil je službo v Tretjem rajhu in intenzivnim psihološkim pritiskom navkljub ostal zvest in prepričan v končno sovjetsko zmago.

»Moja prepričanja ne izpadajo kot moji zobje zaradi pomanjkanja vitaminov v taboriščnih obrokih. Sem vojak in ostajam zvest svoji dolžnosti, ki mi prepoveduje, da bi delal za tisto stran, ki se vojskuje proti moji domovini,« je govoril nezlomljivi general.

Nemci so dolgo upali, da si bo premislil, saj je imel ogromno koristnih izkušenj, vpliva in avtoritete, a jim ga nikakor ni uspelo zlomiti in prepričati v izdajo.

»... izkazalo se je, da je ta veliki sovjetski strokovnjak za utrdbe, oficir stare ruske vojske, človek, ki šteje že več kot šestdeset let, fanatično predan idejam vojaškega dolga in patriotizma … Karbiševa lahko smatramo kot neuporabnega za naše namene, da bi ga uporabili kot strokovnjaka za inženirske zadeve.« Tako so se glasili zapisi o Karbiševu, najdeni med nemškimi arhivi.

General Dmitrij Mihajlovič Karbišev je 16. avgusta 1946 prejel posmrtno odlikovanje heroja Sovjetske zveze.

Preberite še:

Deset neverjetnih dejstev o sovjetski vojski, ki jih še ne poznate