Rojstni dan Rdeče armade so v sovjetskih časih praznovali 23. februarja. Prav na ta dan leta 1918 so namreč rdečarmejci porazili vojsko nemškega cesarja pri Narvi in Pskovu.
Dekret o vzpostavitvi Delavsko-kmečke rdeče armade je bil sicer izdan že 28. januarja 1918, a so oblasti naslednje leto zaradi birokratske zmešnjave preprosto zamudile z obeležitvijo prve obletnice ustanovitve in praznovanje je bilo preloženo na februar.
Pskovski odred Rdeče armade odhaja na položaje (1918).
javna domenaŠlem iz sukna (t. i. budjonovka, v čast poveljnika Semjona Budjonnega) je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov Rdeče armade. Po eni razlagi naj bi bil šlem oblikovan leta 1918 in že naslednje leto šel v uporabo.
Po drugi razlagi pa naj bi bila budjonovka izdelana že leta 1915 med prvo svetovno vojno in je bila namenjena za zmagovito parado ruskih vojakov po ulicah premaganega Berlina in Istanbula. A vojna se je odvila drugače od pričakovanj carja Nikolaja II. Na šlemih se je tako nabiral prah, vse dokler jih niso odkrili rdečearmejci.
Konjeniki Rdeče armade
MAMM/MDF/russiainphoto.ruBudjonovke so leta 1940 po sovjetsko-finski vojni zamenjale kape, saj prve niso bile najbolj primerne za zimske razmere.
Težko je verjeti, a v Rdeči armadi so nosili svastiko. Ta stari arijski simbol je služil kot prepoznavni znak na rokavih kalmiških narodnih formacij (budistov po veroizpovedi), ki so se bojevale v sestavi Jugovzhodne fronte proti beli vojski Antona Denikina. Svastika se je v teh enotah ohranila do leta 1920.
Ob izbruhu ruske državljanske vojne je Rdeči armadi kritično primanjkovalo orožja in opreme. Podobno je bilo seveda z odlikovanji in nagradami, zato so vojaki za dosežke od poveljnikov dobivali za nagrado ure, škornje, sedla in srajce.
Mihail Ivanovič Kalinin
Zveza fotografskih umetnikov Rusije/russiainphoto.ruNek vojak je dobil podarjeno celo zlato škatlico za tobak, ki je nekoč pripadala carici Katarini II. V 1. konjeniški armadi je za posebno čast veljalo, če je vojak dobil značilne rdeče hlače, kakršne so nosili revolucionarji.
Govor Mihaila Kalinina med vojaki. Kalinin je bil v času državljanske vojne zadolžen za propagando.
Zveza fotografskih umetnikov Rusije/russiainphoto.ruV Rdeči armadi vse do leta 1943 ni bilo častnikov. Častniško hierarhijo so namreč povezovali z belim gibanjem, proti kateremu so se borili revolucionarji med državljansko vojno. Rdeča armada je namesto častnikov poznala komandirje, ki so namesto činov (ki so bili prav tako prepovedani) nosili označbe na ovratnikih in rokavih.
Častniški nazivi skupaj s čini so se ponovno pojavili šele po bitki pri Stalingradu. Nekateri pravijo, da naj bi Stalin s tem želel povezati Rdečo armado z junaško zgodovino nekdanje ruske armade.
Poveljniki Rdeče armade Avgust Kork, Jan Gamarnik, Kliment Vorošilov in Semjon Budjonnij izpred Leninovega mavzoleja
MAMM/MDF/russiainphoto.ruV vrstah Rdeče armade so služile tudi kamele. Te so se pojavile v sestavi 28. rezervne armade, nastanjene v Astrahanu poleti 1942, tik pred izbruhom stalingrajske bitke.
Več kot tristo »puščavskih ladij« je služilo prevozu različnega tovora in artilerije od bregov reke Volge pa vse do Berlina. Neka zgodba govori o tem, da so vojaki po zavzetju Berlina do Reichstaga privedli kamelo po imenu Kuznečik, ta pa naj bi pljunila vanj.
Leta 1945 je Rdeča armada dosegla največje število pripadnikov v vseh svoji zgodovini. Ob koncu druge svetovne vojne je v njej služilo kar 11.365.000 ljudi. Tolikšno število vojakov pa je predstavljalo bistveno preveliko breme za oslabljeno sovjetsko gospodarstvo, poleg tega je bilo povsem nepotrebno v mirnem času, ki je prihajal.
Z obsežno demobilizacijo, ki je potekala tri leta in se zaključila leta 1948, se je število pripadnikov oboroženih sil zmanjšalo na 2.874.000 mož. V tem obdobju je izostalo tudi naborništvo – mladina je namesto tega pomagala pri obnovi od vojne uničenega gospodarstva.
Leta 1946 se je Rdeča armada uradno preimenovala v sovjetsko vojsko. Razlog za to je bilo prepričanje Stalina, da je treba okrepiti izraz »sovjetski«, ki je odražal pot k socializmu, kot ga je izbralo ljudstvo.
Vojaška parada na Rdečem trgu ob 20. obletnici zmage nad nacizmom
Vasilij Mališev/SputnikNajdaljše obleganje v zgodovini sovjetske vojske je bila t. i. »pat pozicija pri Ruhi« tekom vojne v Afganistanu, v kateri je 682. motorizirani polk kar tri leta in deset mesecev držal svoj položaj na majhnem hribu Ruha v Pandžsirski soteski.
Vojaki, ki so se znašli s treh strani obdani z gorami, so bili dan in noč izpostavljeni ognju iz strelskega in minometnega orožja milic Ahmada šah-Masuda, ki so štele 13.000 mož.
V vsem tem času je polk izgubil 386 vojakov. Odrešen je bil šele maja 1988.
Največje in najbolj impresivne vojaške vaje v sovjetski zgodovini* so bile vaje Zapad-81 (Zahod-81), v katerih je hkrati sodelovalo okoli 100.000 vojakov, vključno s kopensko vojsko, vojnim letalstvom, padalskimi enotami VDV in mornarico. Po svojem obsegu je bil Zapad-81 primerljiv samo z bojnimi operacijami druge svetovne vojne.
Namen vaj je bil pokazati državam Nato pakta, da je sovjetska vojska tudi brez uporabe jedrskega orožja sposobna v nekaj dneh razbiti sile potencialnega nasprotnika.
*Zapad-81 je veljal za najbolj množične vojaške vaje v svetovni zgodovini vse do leta 2018, ko so se zgodile vaje Vostok-2018 na ruskem Daljnem vzhodu, v katerih je sodelovala kar tretjina celotne ruske vojske (okoli 300.000 pripadnikov).
Preberite še:
V bitki za Moskvo je fašizem doživel svoj prvi poraz
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
