Plača dvakrat višja, življenje dvakrat krajše: Sovjetski top, ki so mu rekli »Zbogom, domovina!«

Izrailj Ozjorski/Sputnik
Partizani so ga oboževali, navadnim sovjetskim vojakom pa je predstavljal pravo nočno moro.

Sorokopjatka oz. »mala petinštiridesetica« (45-milimetrski top model 1937) je bil glavni sovjetski protitankovski top med zgodnjo nemško ofenzivo na Sovjetsko zvezo.

Junija 1941 se je preko 16.000 teh topov postavilo na pot nemški invaziji. Sorokopjatke so bile dovolj dobre za boj proti lažjim nemškim tankom: Panzer I (Pzkpfw. I) in Panzer II, srednjemu Panzer III in celo zgodnjim modelom Panzer IV.

V sovjetskem učbeniku za nižje artilerijske častnike je pisalo, da morajo 45 mm protitankovski topovi odpirati ogenj proti sovražniku na razdalji 800 metrov. A najučinkovitejša razdalja za uničevanje nemških tankov je bila v resnici 500 metrov.

Spustiti sovražno oklepno tehniko tako blizu, pa je bilo za topovske posadke zelo nevarno. Če nemški tank ni bil učinkovito zadet, je bil slabo zaščiteni top (sprednji ščit je bil debel le 4,5 mm) ob protiudaru na licu mesta uničen skupaj s posadko.

Zaradi tega razloga se ni ravno trlo prostovoljcev, ki bi hoteli upravljati s sorokopjatkami. Vojaki so bili prepričani, da bodo zagotovo umrli, če bodo upravljali te topove, in zato je sorokopjatka dobila vzdevek »Zbogom, domovina!«

Sovjetsko poveljstvo se je zelo trudilo spodbujati topovske posadke. Artilerijci na sorokopjatkah so prejemali višje plače in dobivali dodatne nagrade za vsak uspešno uničen tank. »Plača dvakrat višja – življenje dvakrat krajše«, so se šalili vojaki.

Leta 1942 sta bila nemška modela Panzer I in Panzer II že skoraj umaknjena iz uporabe, bolje zaščiteni modeli, ki so ju začeli nadomeščati, pa so se izkazali za trd oreh za posadke sorokopjatk. Tako je tudi 45-milimetrski top počasi dobil zamenjavo v močnejših modelih M-42 in ZiS-2. Proizvodnja 45 mm topov (model 1937) se je leta 1943 popolnoma prenehala. Skupno število izdelanih primerkov je bilo 37.354.

Še potem, ko so bile umaknjene iz fronte, pa so sorokopjatke na veliko uporabljali v partizanskih enotah (v vzhodni Evropi, op. prev.). Razlog za to priljubljenost je bil preprost – 45 mm top je bil lahek (tehtal je samo 550 kg), lahko ga je bilo kamuflirati in bil je idealno orožje za delanje zased.

Preberite še:

Deset neverjetnih dejstev o sovjetski vojski, ki jih še ne poznate

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke