Iaşi-Kišinjevska ofenziva, ena od najuspešnejših operacij Rdeče armade

Prihod osvoboditeljev: Rdeča armada v Bukarešti, 31. avgusta 1944

Prihod osvoboditeljev: Rdeča armada v Bukarešti, 31. avgusta 1944

Wikimedia
Prodor Rdeče armade čez Romunijo proti koncu poletja 1944 se je v vojaško zgodovino zapisal kot ena bolj učinkovitih ofenziv druge svetovne vojne. Sovjeti so z minimalnimi izgubami uspeli popolnoma uničiti nemški odpor v tem delu Evrope, Hitlerju pa iztrgati do takrat zvestega zaveznika. Z zavzetjem Romunije so se Rdeči armade odprla vrata na Balkan.

Rdeča armada se je avgusta 1944 ob prodiranju po južni strani znašla pred vrati Balkana. Pred ofenzivo se je zgodila še ena srečna okoliščina, saj je nemško poveljstvo neposredno pred začetkom sovjetske operacije s fronte umaknilo 12 divizij in jih premestilo v Belorusijo in Ukrajino. A Nemci so skupaj s svojimi romunskimi zavezniki vseeno vzpostavili globoko ešalonirano obrambo, ki je bila sestavljena iz treh linij. Mesta ob fronti so bila obkrožena z medsebojno povezanimi rovi.

Politična situacija v Romuniji je bila zelo kompleksna. Nemški zavezniki so zaradi sovjetskega prodiranja začeli tehtati različne scenarije, medtem ko jih je Nemčija želela obdržati čim dlje pod svojim vplivom. V napornih bitkah, ki so sledile, so imele vojske Romunije, Madžarske, Finske in ostalih zaveznic v očeh nemškega poveljstva velik pomen. 4. avgusta 1944 se je Hitler srečal z Ionom Antonescom. Na sestanku je Führer svojega romunskega zaveznika prepričeval, da bo nemška vojska branila Romunijo isto kot Nemčijo. V zameno je od njega zahteval, da umiri situacijo v svoji državi, saj je nezadovoljstvo z Antonescovo oblastjo zaradi velikih izgub na fronti, slabšanja gospodarske situacije in približevanja Rdeče armade romunski meji naraščalo iz dneva v dan.

Sovjetsko poveljstvo je izhajalo iz predpostavke, da so romunske sile, ki so bile nastanjene na krilih fronte, manj bojno sposobne od nemških. Zato je bila sprejeta odločitev, da se napad osredotoči prav na krila. Da bi izpeljali svojo zamisel, so Sovjeti zamaskirali svoje prave namene in Nemcem vzbudili lažno prepričanje, da bo glavni napad potekal po zanje bolj ugodni kišinjevski smeri. Črnomorska flota je bila zadolžena, da nudi podporo prodirajočim silam v priobalnem območju, medtem ko je letalstvo dobilo nalogo, da napade romunski pomorski bazi v Constanţi in Sulinu.

Rdeča armada je na začetku operacije imela na voljo 1.300.000 vojakov, 16.000 artilerijskih orodij in minometov, 1.870 tankov in oklepnikov ter 2.200 letal. Tej sili je stala nasproti kombinirana nemško-romunska skupina z 900.000 vojaki, 7.600 artilerijskimi orodji in minometi, okoli 400 tanki in 810 letali.
Iaşi-Kišinjevska operacija se je začela 20. avgusta v jutranjih urah z do takrat redko videno artilerijsko pripravo. Glavna naloga artilerije je bila uničiti prvo obrambno linijo in odpreti pot tankom in pehoti, nato pa prebijajočim se silam zagotoviti nadaljnjo podporo. O tem, kako močan je bil sovjetski artilerijski napad, priča zapis poveljnika neke baterije:

»Ko smo se pomaknili naprej, deset kilometrov v globino, je bila zemlja popolnoma črna. Obramba nasprotnika je bila uničena. Sovražnikovi zakloni, izkopani za celega človeka, so bili pretvorjeni v male jarke, ki so segali komaj do kolen. Če je kakšen bunker po čudežu preživel, so v njemu ostali mrtvi vojaki nasprotnika, ki niso imeli vidnih ran. Smrt je nastopila zaradi zadušitve, ko je zaradi količine granat in eksplozij zmanjkalo zraka.«

Jurišna skupina 2. Ukrajinske fronte je do sredine dneva prebila prvo, 27. armada pa drugo obrambno linijo. Po bliskovitem prodoru Rdeče armade je, kakor je priznal sam nemški general Hans Friessner, »nastopil neverjetni kaos«. Nemško poveljstvo je poskušalo popraviti situacijo s protinapadi dveh pehotnih in ene tankovske divizije, ki pa so klavrno propadli. Do 21. avgusta je bila fronta prebita na dolžini 65 km in globini 40 km. Po preboju vseh treh obrambnih pasov so enote Rdeče armade zavzele strateško pomembni mesti Iaşi in Târgu Frumos.

Ob spoznanju, da se katastrofa nezadržno približuje, se je Friessner, ki je poveljeval skupini Južna Ukrajina, v nasprotju s Hitlerjevimi ukazi odločil za hiter umik svoje vojske preko reke Prut, da bi se izognil obkolitvi. A umik je zaradi hitrosti prodora Rdeče armade nastopil prepozno. Sovjetske sile so že presekale osnovno pot nemškega umika na zahod. Naslednjega dne, 22. avgusta, je desantna skupina 46. armade prečkala ustje reke Dnester in osvobodila mesti Akkerman, nato pa nadaljevala prodor v smeri zahoda.

Rdeča armada se je bojevala z obkoljenimi nemškimi in romunskimi silami ter istočasno nadaljevala s prodorom po celotni fronti. V štiridnevni operaciji je bilo prebitih 130-140 km fronte. V obkolitvi se je znašlo 18. sovražnikovih divizij. 26. avgusta je bilo očiščeno celotno ozemlje Moldavije.

Po bliskovitem prodoru Rdeče armade se je kralj Mihai I. odločil sprožiti državni udar proti oblasti Antonesca ter njegovih pronacističnih generalov. Nova vlada je razglasila prekinitev zavezništva z Nemčijo, nakar je nemško letalstvo v znak maščevanja bombardiralo Bukarešto. V želji po čim hitrejšem zlomu nemškega vpliva v Romuniji je sovjetsko poveljstvo v romunsko zaledje poslalo 50 divizij, da bi pomagale pučistom, medtem ko je 34 divizij prevzelo preostale obkoljene nemške enote. Do konca 27. avgusta je bila obkrožena nemško-romunska vojska popolnoma uničena ali pa je kapitulirala.

Iaşi-Kišinjevska operacija se je v zgodovino zapisala kot ena od najuspešnejših ofenziv Rdeče armade. V samo nekaj dneh je ta z bliskovitim napadom likvidirala Romunijo kot nemškega zaveznika in uničila osnovne nemške sile v tej državi. Izgube na sovražnikovi strani so znašale 135.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih, zajetih je bilo 206.600 vojakov, uničenih preko 300 tankov in 500 letal. Rdeča armada je na drugi strani utrpela 67.130 izgub med vojaki, od katerih je padlo 13.197, 75 uničenih tankov in 111 sestreljenih letal. Zmaga je bila skoraj popolna.

Preberite še:

Plača dvakrat višja, življenje dvakrat krajše: Sovjetski top, ki so mu rekli »Zbogom, domovina!«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke