13. februarja 1967 se je na nemških tleh zgodil incident, ki bi skoraj privedel do zelo resnih posledic. Na aerodromu Tegel, ki je bil takrat v francoski okupacijski coni v Zahodnem Berlinu, je pristal do takrat še tajni sovjetski lovec, katerega je pilotiral kapetan Fjodor Grigorjev. Letalo je bilo povsem novo in je malo pred tem šele zapustilo tekoči trak moskovske tovarne Znamja Truda.
Nemška demokratična republika je bila najzahodnejša država vzhodnega bloka, zato je bil na njenem ozemlju razmeščen precej močan sovjetski vojaški kontingent. Sovjetsko vodstvo je stremelo k temu, da svoje tamkajšnje enote čim bolj in čim prej nadgradi z najnovejšo bojno tehniko. Po svoji sestavi in opremi bi lahko rekli, da je šlo za elitne enote sovjetskih oboroženih sil. Nemški piloti so skupaj s svojimi kolegi iz ZSSR 24 ur dnevno dežurali na meji in spremljali delovanje Natovih letal.
V začetku leta 1967 so v Mikojanovi tovarni v Luhovicah končali izdelavo najnovejše različice lovca MiG-21 (MiG-21PFM). Lovec je dobil nov katapultni sedež, naprednejši navigacijski-ofenzivni sistem in radarsko vodene rakete. Nanj je bil ponovno nameščen letalski top, ki so ga medtem smatrali že za zastarelo tehnologijo, pa so bojne izkušnje pokazale, da je še kako koristno orožje v zračnih bojih. Če strnemo – šlo je za tisti čas izjemno napredno različico migove enaindvajsetice.
Piloti v sestavi 16. gardne lovske divizije so dobili nalogo, da vse nove lovce prepeljejo v Nemško demokratično republiko, kapetan Grigorjev pa je služil kot poveljnik letečega oddelka, sestavljenega iz štirih lovcev MiG-21PFM. Iz Luhovic je skupina najprej poletela do Minska, kjer so se založili z gorivom, naslednjega dne pa so poleteli naprej proti NDR. Še vedno ni jasno, zakaj je bila skupina namesto na aerodrom Templin v Brandenburgu, ki je bila običajna lokacija za tovrstna premeščanja, napotena v zračno bazo v Cottbusu, ki je ležala precej južneje.
Med letom je prišlo do problema z orientacijo. Piloti so zagledali Berlin in osvetljeno letališče, Grigorjev pa je skušal navezati stik s kontrolorjem letenja. A z druge strani ni in ni bilo odgovora, zato je pomislil, da gre za tehnično okvaro in začel pristajati samostojno. Preostanek skupine je nadaljeval let proti aerodromu Cottbus, saj so mislili, da je kapetan Grigorjev skrajšal svojo pot zaradi težav na letalu. Kot se je izkazalo kasneje, je pilot (v lovcu z jasno vidnimi sovjetskimi simboli na krilih in repu) pristal na aerodromu Tegel v Zahodnem Berlinu, kjer je bila tudi vojaška baza zveze NATO.
Strašno napako je Grigorjev ugotovil takoj po pristanku. Okoli njega so stala letala, ki niso pripadala sovjetskemu letalstvu in so imela francoske in ameriške oznake. Pilot ni izgubljal časa, odvrgel je zaviralno padalo, se z letalom obrnil za 180 stopinj in poskušal ponovno vzleteti. A vzletno-pristajalno stezo so medtem že zablokirala vsa možna terenska in gasilska vozila. Letališko osebje ni moglo verjeti, čemu so pravkar priča.
Časa za preračunavanje ni bilo, moralo se je iti na vse ali nič. Lovec je pognal motorje in začel povečevati hitrost. Kapetan Grigorjev je vključil dodatno izgorevanje in svojega miga pognal do maksimuma. Zahvaljujoč najnovejšemu dodatku je lahko MiG-21PFM vzletal tudi na neasfaltiranem terenu. Na letalu je bil izboljšan tudi sistem za pretok zraka, kar mu je olajšalo vzletanje in pristajanje v primerjavi s prejšnjimi različicami. Lovec se je z glasnim rohnenjem svojih motorjev na koncu uspel dvigniti nad zaprepadenimi opazovalci.
Kapetan Grigorjev je nato poletel naprej proti aerodromu v Cottbusu. Po pristanku je bil od poveljnika 16. gardne zračne divizije sicer oštet za »neumnost, ki jo je storil«, a obenem pohvaljen za način, kako se je uspel izvleči iz neugodne situacije. Poveljnik se je odločil, da pilota zato ne bo kaznoval. V tej zgodbi je verjetno nemalo vlogo igralo tudi dejstvo, da je Grigorjev tri leta pred tem s svojim MiG-19 uspešno sestrelil ameriško izvidniško letalo Douglas RB-66 nad Magdeburgom.
Preberite še:
Ali bo slavni sovjetski lovec dosegel rekordno življenjsko dobo 100 let?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.