Ta tank, ki je občasno poskrbel za dobro voljo med nemškimi vojaki, je bil v bistvu eden najuspešnejših sovjetskih tankov v tridesetih letih. BT-7 je bil lahek, okreten in zelo hiter (na cesti je dosegel hitrost do 86 km/h, na terenu pa 50 km/h). Opremljen je bil s 45-milimetrskim topom in dvema strojnicama v kalibru 7,62 mm, kar je bilo dovolj za spopadanje z nemško pehoto in lahko oklepno tehniko.
Svoj ognjeni krst je BT-7 doživel v bitki pri jezeru Hasan proti japonski vojski leta 1938, nato pa sodeloval v vseh bitkah in konfliktih, v katere je bila udeležena Sovjetska zveza v poznih tridesetih: v bitki pri Halkin Golu, v kampanji na Poljskem in v zimski vojni proti Finski.
Njegova glavna pomanjkljivost je bil tanek šibek oklep (debeline med 15 in 20 mm), zaradi katerega je ob nastopu nemške invazije leta 1941 tank postal praktično neuporaben. Potem ko so Sovjeti na odprtem bojišču proti nemški vojski izgubili mnogo teh tankov, so se odločili, da jih bodo uporabljali za zasede. Na kratkih razdaljah je bil 45-milimetrski top vendarle učinkovit.
Stožčasta kupola z dvema vzporedno ležečima loputama je nemške vojake spominjala na znanega Disneyjevega risanega junaka in tako je BT-7 (model 1937) med vojaki Wehrmachta postal znan kot Miki Miška.
Skupno je bilo izdelanih preko 5.000 tankov BT-7, preden se je njihova proizvodnja leta 1940 končala. Tank je prestal celotno drugo svetovno vojno in svojo bojno kariero končal tam, kjer jo je začel – na Daljnem vzhodu. Leta 1945 so ti tanki doprinesli k porazu japonske Kvantunške armade in sodelovali v paradi zmage v kitajskem Harbinu.
BT-7 pa ni bila edina »Miki Miška« v Rdeči armadi. Določene izvedenke slovitega T-34 so prav tako imele dvojno loputo na kupoli. Posamezne sovjetske tankovske enote so dvignile lopute na svojih tankih tudi med bojem za boljše prezračevanje in iz strahu, da bi se zataknile v najbolj neugodnem trenutku.
Preberite še:
Bitka na Halkin Golu: Zgodovinsko pomembna zmaga Sovjetske zveze nad japonsko vojsko