Josif Stalin – 30 let, 11 mesecev (1922-1953)
Sputnik
Josif Stalin (1879-1953) je bil na oblasti najdlje, če upoštevamo voditelje 20. stoletja. 3. aprila 1922 je Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze (KP ZSSR) razglasil Stalina za generalnega sekretarja, kar je pomenilo, da je nadziral partijsko administracijo, ves pretok dokumentov in imenovanje funkcionarjev.
V novoustanovljeni ZSSR so se strukture komunistične partije začele stapljati z državnimi strukturami in proti koncu Stalinovega obdobja je imel položaj znotraj partije večjo težo od zgolj administrativne funkcije. Partija je postala vlada, generalni sekretar pa je imel najvišjo funkcijo v državi. Ta sistem je postavil sam Stalin. Ob njegovi smrti pri 74 letih, 5. marca 1953, je državo vodil skoraj 31 let (manjkal mu je samo še en mesec).
Mihail Romanov – 32 let, 5 mesecev (1613-1645)
Tretjakovska galerija
Prvi iz dinastije Romanovih Mihail Fjodorovič (1596-1645) je postal car pri 16 letih, a je bil kar nekaj časa znotraj svoje vladavine pod nadzorom staršev Ksenije Šestove in Fjodorja Romanova, ki je bil kasneje znan kot patriarh Filaret Moskovski.
Šele ko je Filaret leta 1633 umrl, je Mihail dobil priložnost, da vlada samostojno. Med njegovo vladavino si je Rusija opomogla od hude politične krize. Mihail je umrl relativno mlad, pri 49 letih, zaradi neznane bolezni.
Katarina Velika – 34 let, 4 mesece (1762-1796)
Javna domena
Katarinina vladavina je spremenila Rusijo v pozitivnem smislu. Na začetku njenega vladanja je bila ruska država samo ena od mnogih evropskih velesil, ob njeni smrti pa je bila nedvomno najmočnejša država na celini in glavna nasprotnica Napoleonovi Franciji.
Pod Katarinino oblastjo je bila v državi odpravljena smrtna kazen. Vojaški in državni aparat sta se precej povečala, plemstvo pa je bilo razrešeno obvezne državne službe, kar je privedlo do razcveta umetnosti in kulture. Na račun caričine zunanje politike se je Rusija tudi ozemeljsko povečala. Imperiju so se priključila t. i. maloruska ozemlja (v današnji Ukrajini) vključno s Krimom. Po drugi strani je bil ves ta napredek mogoč preko izkoriščanja ruskih tlačanov, ki so morali svojim zemljiškim posestnikom zagotavljati človeško silo za vojsko. Katarina Velika je umrla pri 67 zaradi infarkta.
Peter Veliki – 42 let, 9 mesecev (1682-1725)
Ermitaž
Čeprav je bil prvi Romanov Mihail Fjodorovič del vladanja pod nadzorom svojih staršev, je formalno vladal kot suvereni car. Za razliko od njega si je Peter Veliki (1672-1725) zgodnjo vladavino delil s svojim starejšim polbratom Ivanom V. Ta je bil namreč razglašen za carja skupaj s Petrom, medtem ko je njuna starejša sestra Sofija vladala kot regentka nad obema.
Šele po poroki leta 1689 je Peter uspel ukiniti regentstvo svoje sestre in začel vladati samostojno. Leta 1721 je Rusija postala Ruski imperij, car Peter pa je formalno postal imperator Peter Veliki in v tej maniri vladal še vse do leta 1725, ko je pri 52 letih umrl zaradi akutnih ledvičnih kamnov.
Ivan III. Veliki – 43 let, 7 mesecev (1462-1505)
Teksaška univerza
Ivan III. (1440-1505), znan za časa svojega življenja kot Ivan Veliki, je bil prvi vladar državne tvorbe, iz katere je nastala Rusija. Leta 1462 je bil Ivan po želji svojega očeta, velikega moskovskega kneza Vasilija II. proglašen za naslednjega velikega kneza.
Ivan si je neposredno podredil ruske kneževine na severovzhodu. Moskvo je postavil v središče svoje države in vzpostavil prve formalne institucije v hitro razraščajoči se državi. Pod njegovo vladavino se je ozemlje velike kneževine Moskve povečalo za petkrat, moskovski grb, dvoglavi orel, pa je postal uradni državni simbol. Najpomembnejši Ivanov dosežek je bila osvoboditev ruskih ozemelj izpod tatarske okupacije. Ivan je umrl leta 1505 zaradi neznane in hitro napredujoče bolezni, star 65 let.
Ivan Grozni – 50 let, 3 mesece (1533-1584)
Tretjakovska galerija
Naključje je hotelo, da je bil ruski vladar z najdaljšim stažem obenem tudi prvi ruski car – Ivan Grozni. Uradno je postal veliki moskovski knez pri komaj treh letih po smrti svojega očeta Vasilija III.
Do leta 1547 je Ivan vladal samo na papirju, medtem ko je dejanske odločitve sprejemalo bojarsko plemstvo. Bojarji so se med sabo neusmiljeno bojevali za prevlado na dvoru, a ko je Ivan odrasel, je vzel oblast v lastne roke. 16. januarja 1547 pri 16 letih je postal »car vse Rusije«.
Med njegovo vladavino je šla država skozi velike spremembe: uveden je bil nov nabor zakonov (1550), reformiran in izboljšan je bil državni sistem, Astrahanski in Kazanski kanat sta postala del Rusije, Sibirski kanat pa je bil premagan in začelo se je odkrivanje Sibirije.
Težko je že samo našteti vse reforme in spremembe, ki jih je uvedel Ivan Grozni, ki še danes velja za enega največkrat omenjenih in kontroverznih vladarjev v ruski zgodovini, poleg tega pa ostaja vse do danes vladar z najdaljšim stažem.
Preberite še:
»Nori« carji: So imeli nekateri ruski vladarji res psihične motnje?