Kako je Sovjetska zveza opravila z epidemijo črnih koz v 19 dneh

Getty Images, Mihail Gračov/МАММ/MDF, Archive photo
Pristojne službe so v nekaj več kot dveh tednih zajezile širjenje smrtonosnega virusa in mu niso dopustile, da bi se razširil izven Moskve ter naprej po vsej državi.

23. decembra 1959 je iz letala, ki je pravkar priletelo v Moskvo iz Delhija, stopil potnik, zaradi katerega se je sovjetska prestolnica kmalu znašla v veliki nevarnosti. Umetnik Aleksej Kokorekin si niti predstavljal ni, da je s sabo iz Indije prinesel črne koze.

Variola vera, kakor se virus znanstveno imenuje, je ena od najstarejših nadlog človeštva in je v zgodovini že pokosila cele vasi, mesta in celo države. V 8. stoletju je od te bolezni na primer umrlo 30 odstotkov prebivalstva Japonske, v 16. stoletju pa je bila pogubna za milijone ameriških staroselcev, ki so jo dobili od španskih konkvistadorjev.

V Sovjetski zvezi so se dolgo in vztrajno borili, da bi črne koze izkoreninili. Če je še leta 1919 v državi za njimi zbolelo 186.000 ljudi, do leta 1936 praktično ni bilo več primerov. A 23 let kasneje se je ta nevarna bolezen, na katero so že vsi skoraj pozabili, ponovno vrnila.

Prezrti primer

Po pristanku na letališču je Kokorekin čutil samo neznaten prehlad, kar se mu, glede na to, da je bilo sredi decembra, ni zdelo prav nič sumljivo. A že zvečer istega dne se mu je dvignila temperatura, začel je kašljati, po telesu pa je začutil ostro bolečino.

Zdravnik, h kateremu se je obrnil po pomoč naslednji dan, je postavil navadno diagnozo – gripa. A predpisana zdravila niso pomagala. Po celem telesu so se mu pojavili izpuščaji, ki so jih zdravniki smatrali za alergijo. Šele ko je neka mlada medicinska sestra ugotovila, od kod je bolnik priletel, je previdno namignila na sum črnih koz, vendar je od nadrejenih požela le posmeh.

29. decembra, po več dneh ležanja v skupnem prostoru s pacienti, ki so bolehali za gripo, je umetnik umrl. Zdravniki tako niso mogli rešiti uganke, kaj je bilo usodno za močan organizem triinpetdesetletnika. Prednovoletna praznovanja so kmalu zasenčila ta tragičen primer.

Začetek epidemije

A smrt Kokorekina ni ničesar končala. Drugi teden novega leta 1960 so se simptomi okužbe s črnimi kozami (vročina, kašelj in izpuščaji) pojavili še pri nekaterih drugih pacientih v bolnišnici.

Stvar je postala resna. V primer so se vključili strokovnjaki Znanstvenoraziskovalnega inštituta za cepiva in njihovo odkritje je bilo šokantno – Moskva je dobila črne koze.

Izkazalo se je, da je Aleksej Kokorekin med svojim potovanjem v Indijo prisostvoval na slovesnem sežigu pokojnega brahmana in se dotikal njegovih stvari. Tam se je tudi okužil s smrtonosno boleznijo.

Izredni ukrepi

15. januarja je informacija o izbruhu bolezni prišla do oblasti, ki so takoj mobilizirale vse kapacitete moskovskih bolnišnic, zdravstvenih domov ter oddelke policije in varnostno-obveščevalne službe KGB. Potencialne prenašalce smrtonosnega virusa so iskali noč in dan.

Osebe, s katerimi je bil v stiku Kokorekin, so morale v karanteno, vključno z njegovimi sorodniki in ljudmi, ki so od njega dobili darila iz Indije. 150 študentov fakultete, kjer se je šolala njegova hči, so sredi predavanj odpravili v bolnišnico.

Od primarnih stikov so nato prešli na sekundarne in tako naprej, vse dokler ni bila znana vsa veriga. Ljudi so pošiljali z vlakov in še v zraku preusmerjali letala s potencialnimi okuženimi.

V karanteni se je na koncu znašlo 9.342 oseb. Botkinska bolnišnica, kjer je pacient preživel svoje zadnje dni, je bila izolirana. Ker je primanjkovalo posteljnine za tisoč zdravnikov in pacientov, so bile sproščene državne zaloge, ki so se hranile za primer vojne.

Likvidacija grožnje

Odločilni ukrep v boju zoper črne koze je bilo množično cepljenje vseh prebivalcev Moskve in okoliških krajev. Cepilo se je odrasle, otroke in celo umirajoče. Dobesedno v enem tednu je bilo cepljenih več kot 9,5 milijona ljudi – podvig, kot ga do takrat človeška zgodovina še ni videla.

Za izvajanje ukrepov je bilo mobilizirano vso zdravstveno osebje – od reševalcev do študentov medicine. »To je bil herojski podvig,« pravi virologinja in doktorica medicine Svetlana Marennikova: »Epidemiologi so delali od jutra do večera.«

Smrtonosen virus so v Moskvi odkrili pri 45 ljudeh, od katerih so trije podlegli okužbi. Do 3. februarja v ZSSR ni bilo več okuženih s črnimi kozami. Pravočasno ukrepanje moskovskih varnostnih organov in medicinskega osebja je pomagalo ustaviti pohod smrtonosnega virusa v 19 dneh.

Preberite še:

Tri najhujše epidemije v ruski zgodovini

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke