Sovjetski prestreznik/bombnik Jak-28P
Ralf Roletschek/Roletschek.at/Wikimedia CommonsNovi model je odlikovala velika potisna sila motorjev in za tisti čas vrhunska radioelektronska oprema. A zaradi neizprosne hladnovojne oboroževalne tekme je imelo letalo tudi precej nedovršenih konstruktorskih rešitev, zaradi česar je prihajalo do raznih okvar.
Pred poletom v Zerbst je bil na letalih opravljen servis. Zdelo se je, da so vse pomanjkljivosti odpravljene in odred se je dvignil v zrak med oblake. Kapustin je pilotiral vodilno letalo v formaciji. Po nekaj časa je kapetanu Podberjoskinu, ki je letel v drugem letalu, sporočil, da se vrača, njemu pa ukazal, da naj nadaljuje let po začrtani poti.
Kakor se je izkazalo, sta Kapustinovemu in Janovemu »jaku« odpovedala oba motorja. Odpoved dveh motorjev naenkrat je bil skrajno redek, praktično neverjeten primer, glede na to, da motorji delujejo neodvisno drug od drugega. Prestreznik je nato skrenil na desno in začel naglo izgubljati višino. Kot da situacija ne bi bila že dovolj resna, sta pilota, potem ko sta se spustila pod oblake, z grozo ugotovila, da letita neposredno nad Berlinom – in to s polnimi rezervoarji goriva, kar je pomenilo, da bi ob strmoglavljenju na tla nastala močna eksplozija, ki bi v stanovanjskem naselju povzročila mnogo žrtev. Ta situacija je pilotoma preprečevala, da bi se preprosto katapultirala in pustila letalo, da zgrmi ob tla.
Iz kasneje dešifriranega pogovora med Borisom Kapustinom in Jurijem Janovom se je izvedelo, da je kapetan večkrat ukazal nadporočniku, da se sam katapultira, ta pa je ukaz zavrnil, saj bi v tem primeru zmotil ravnotežje v aerodinamiki letala, zaradi česar tega več ne bi bilo mogoče usmerjati v želeni smeri.
Pilota sta poskušala ponovno zagnati motorja, a brez uspeha. Hkrati sta iskala primerno lokacijo za zasilni pristanek. Najprej sta ozrla gozdič (takrat sta še imela možnosti, da se katapultirata), a se je kmalu izkazalo, da gre v bistvu za pokopališče, kjer se je na ta dan zbralo mnogo ljudi, ki so se pripravljali na veliko noč. Nato sta izbrala jezero Stössensee, čez katerega je potekala prometnica. Kapustin je zato povlekel ročico k sebi, da bi se izognil avtomobilom, kar mu je tudi uspelo, a je pri tem izgubil nadzor nad letalom, ki se je zrušilo v jezero.
Nesreča se je zgodila v britanskem okupacijskem sektorju Zahodnega Berlina in na kraj dogodka so takoj prihiteli vojaki in začeli vleči letalo iz vode. Jak-28P, novost sovjetske letalske industrije, ki je bil takrat še državna skrivnost, jim je dobesedno padel v roke.
Britanci so podrobno preučili vse ostanke letala, še posebej radar Orjol-D, zaradi česar so tudi zavlačevali z izročitvijo posmrtnih ostankov umrlih pilotov Sovjetski zvezi. To so storili šele dva dni kasneje.
Mesec dni po tragediji sta bila pilota posmrtno odlikovana z redom rdeče zvezde, v spominu ljudi pa sta ostala ovekovečena v pesmi Ogromno nebo, ki je v ZSSR dosegla neverjetno priljubljenost.
Preberite še:
Najsmrtonosnejše nesreče v Sovjetski zvezi
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
