Najsmrtonosnejše nesreče v Sovjetski zvezi

Valerij Zufarov/TASS, Igor Kostin/Sputnik
Te nesreče so bile tako hude, da jih sovjetsko vodstvo kljub poskusom nikakor ni moglo prikriti.

1. Kištimska katastrofa (1957)

Kištimski incident je bil strašna »uvertura« v to, kar se je tri desetletja kasneje zgodilo v Černobilu. 29. septembra 1957 je obrat za proizvodnjo plutonija na Uralu razdejala eksplozija.

Onesnaženo je bilo ogromno območje s približno 270.000 prebivalci. Evakuirati so morali prav vse ljudi, ki so bili prisiljeni za seboj pustiti svoje domove in osebne stvari. Živina je bila takoj postreljena.

Čeprav pri sami eksploziji ni bilo nobenih žrtev, pa je na stotine civilistov, gasilcev in delavcev, ki so sanirali območje, prejelo smrtonosne doze radioaktivnosti in kasneje podleglo posledicam.

Sovjetski tisk je katastrofo prikril in pisal o pojavu »severnega sija«. A informacije so pricurljale v tujino in o katastrofi so se razpisali danski mediji. Ker jim je primanjkovalo podrobnosti, so posumili, da se je zgodila nesreča med sovjetskim jedrskim testiranjem.

2. Trčenje letal nad Dneprodzeržinskom (1979)

Trčenje dveh potniških letal v zraku nad ukrajinskim mestom Dneprodzeržinsk 11. avgusta 1979 je bila ena od najhujših letalskih nesreč v zgodovini.

Do trčenja je prišlo zaradi napake talnih kontrolorjev začetnikov, ki sta dve letali Tu-134 poslala neposredno eno proti drugemu. V nesreči, ki je sledila, je umrlo 178 potnikov in članov posadk.

Kot pri mnogih drugih nesrečah v Sovjetski zvezi, so tudi to poskušali pomesti pod preprogo. Toda med umrlimi potniki je bilo tudi 17 nogometnih igralcev kluba FC Pahtakor, zato je nastal velik škandal in to ne samo doma, ampak tudi v tujini.

Dva kontrolorja letenja sta bila obsojena na 15 let zaporniške kolonije in eden od njiju je na koncu storil samomor.

3. Nesreča ladje Aleksander Suvorov (1983)

5. junija 1983 je rečna potniška ladja Aleksander Suvorov pri polni hitrosti zaplula pod napačen lok na mostu čez Volgo, ki je bil prenizek in neprimeren za tako velike ladje.

Ob trku je zmečkalo in odtrgalo ves zgornji del ladje, vključno s kinodvorano in plesiščem, ki je bilo takrat polno ljudi. Nesreča je bila še toliko bolj grozljiva, ker je ravno v tem času most prečkal tovorni vlak. Nekateri vagoni, polni premoga in lesa, so se prevrnili in padli na ladjo, s čimer je število mrtvih dodatno naraslo.

Ker je bilo na krovu veliko neregistriranih potnikov, je bilo težko določiti točno število žrtev. Ocenjujejo, da je v nesreči umrlo med 176 in 600 ljudmi.

4. Černobilska nesreča (1986)

Najbolj znana jedrska nesreča v zgodovini je bila posledica eksplozije, ki se je 26. aprila leta 1986 pripetila na enem od reaktorjev Černobilske jedrske elektrarne.

Radioaktivno sevanje se je razširilo na stotine in celo tisoče kilometrov proč od reaktorja ter v obliki radioaktivnega dežja padalo nazaj na zemljo po vsej Evropi, celo na Irskem.

Zaradi obsežnega onesnaženja so evakuirali sosednje mesto Pripjat in več deset vasi v okolici, ki so postale mesta duhov. V letih, ki so sledila, je za posledicami radioaktivnega sevanja umrlo preko 4.000 ljudi.

Še zanimivost: Černobilsko območje ima danes ene najboljših cest v vzhodni Evropi. Za potrebe sanacije in odvoza radioaktivnega materiala so namreč položili nove, ravne in široke ceste.

5. Železniška nesreča v Ufi (1989)

4. junija 1989 se je v sovjetski republiki Baškiriji, nedaleč od mesta Ufa, zgodila ena najhujših železniških nesreč v zgodovini.

Zaradi počene cevi na plinovodu se je začel zemeljski plin akumulirati v dolini vzdolž železniške proge. Kljub številnim pritožbam inženirjev nad vlaki, ki so še vedno vozili mimo, se ni zgodilo nič za odpravo problema.

In tako je, medtem ko sta po dolini vozila dva vlaka, prišlo do ogromne eksplozije, ki jo je povzročil bodisi cigaretni ogorek bodisi iskra. Temu je sledil velik požar, v katerem je zgorelo 34 vagonov. V nesreči je umrlo 575 ljudi, 623 pa je bilo hudo ranjenih.

Ena od prič se spominja: »Nemogoče je opisati, kaj smo videli. Drevesa so gorela kot velikanske sveče, iz češnjevo rdečih vagonov se je kadilo, razlegali so se neznosni kriki bolečin in groze več sto umirajočih in opeklih ljudi. Gorel je gozd, gorela je železnica in goreli so ljudje … kot da je sodni dan.«

Preberite še:

Najbolj uničujoče naravne katastrofe v zgodovini sodobne Rusije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke