Najbolj uničujoče naravne katastrofe v zgodovini sodobne Rusije

Vas Mohovoje v Moskovski regiji v času požarov, 3. avgusta 2010.

Vladimir Astapkovič/TASS
Medtem ko osrednji del države ogrožajo gozdni požari in poplave, se na Daljnem vzhodu tresejo tla.

Naravne katastrofe v Rusiji niso tako pogoste kot marsikje drugje, a obstajajo regije, kjer je tveganje precej veliko. V zadnjih letih so prebivalci Rusije doživeli nenormalno vročino, poplave, potrese in ledeni dež.

Poplave na Daljnem vzhodu, 2013

Poplavljen Leninov stadion lokalnega nogometnega kluba SKA Energija v Habarovsku

Ruski Daljni vzhod se je ves julij 2013 soočal s silnim deževjem, zaradi katerega je narasla in poplavila reka Amur. Posledice so čutili v petih ruskih regijah, kjer tako hudih poplav niso doživeli že vse od začetka 20. stoletja. Habarovsk, največje mesto Daljnovzhodnega okrožja, se je za več mesecev spremenil v Benetke. Poplavljenih je bilo 235 naselij, več kot 2000 kilometrov cest in 13.000 hiš. Ujma je prizadela več kot 190.000 ljudi, voda pa se je začela umikati šele septembra. V sanacijskih operacijah je sodelovalo več kot 300.000 ljudi, medtem ko je cela država zbrala 2 milijardi rubljev (okoli 26 milijonov evrov) pomoči.

Poplave v Krasnodarskem okraju, 2012

Domačini Krimska med poplavami

Naravna ujma, ki je leta 2012 prizadela regijo okoli Krasnodarja, je bila najhujša v njeni zgodovini. Julija 2012 se je zaradi močnih nalivov pod vodo znašlo deset mest, vključno z Gelendžikom in Novorosijskom, najbolj pa so ga nastradali v Krimsku s 57.000 prebivalci. Za posledicami naravne katastrofe je tam izgubilo življenje okoli 150 ljudi. Očividci so poročali, da se je tragedija zgodila ponoči, zaradi nje pa je bilo prizadetih 53.000 prebivalcev Krasnodarskega okraja, od katerih je polovica izgubila imetje. Porušenih je bilo 7000 hiš, bolnišnic, šol in stadionov. V Krimsk je julija trikrat priletel Vladimir Putin, pri sanaciji posledic ujme pa so domačim reševalcem pomagale tudi ekipe iz Belorusije in Azerbajdžana. Ob prvi obletnici poplav so v Krimsku postavili žalno steno.

Vročinski val v osrednji Rusiji, 2010

Moskovčan z masko, 7. avgusta 2010

Poletje 2010 je bilo izredno vroče. Junija je v Moskvi padel temperaturni rekord zadnjih 130 let, saj se je živo srebro dvignilo na 40 stopinj Celzija. Pred vročino se enostavno ni bilo mogoče skriti, v trgovinah je zmanjkalo ventilatorjev, klimatskih naprav in celo vodnih pištol. Toda najhujše je šele prihajalo: zaradi vročine je v gozdovih okoli Moskve začela goreti šota, mesto pa je zajel tako gost smog, da se je splošna vidljivost zmanjšala na 50-100 metrov. Tisti Moskovčani, ki jim ni uspelo zapustiti mesta, so naokrog hodili v maskah. Na stotine letal je bilo prizemljenih, zaradi česar se je v letališčih nabralo na tisoče potnikov.

Vonj po gorečem lesu je bilo moč zaznati celo v metroju. Moskva je bila tako zadimljena, da so se v nekaterih zgradbah konstantno sprožali požarni alarmi. Smog je odšel šele sredi avgusta.

Nenormalno vročino so tega leta občutili tudi v drugih regijah osrednje Rusije. Zaradi visokih temperatur in suše so goreli gozdovi, požari pa so prizadeli 127 naselij v Rjazanski, Nižnjegorodski, Kaluški, Tverski in v mnogih drugih regijah. Mnoge vasi so popolnoma zgorele. V času požarov je umrlo več kot 50 ljudi, uničenih pa je bilo 1200 zgradb. Pri gašenju so Rusiji pomagale druge države, med drugim Turčija, Azerbajdžan in Poljska.

Ledeni dež v Moskvi, 2010

Posledice ledenega dežja v Moskvi, konec leta 2010

Nenormalno vreme je rusko prestolnico zajelo tudi ob koncu leta. Malo pred novim letom je v Moskvi začel padati ledeni dež, ki je dokaj redek pojav, na katerega domačini seveda niso bili pripravljeni. Samo na prvi dan dežja se je v bolnišnicah zaradi poškodb ob padcih znašlo na stotine ljudi. V ledenem objemu se niso znašle samo ulice, ampak tudi električna napeljava, kar je marsikje povzročilo kup dodatnih težav. Ponekod so prebivalci novo leto pričakali brez elektrike, na letališču Domodedovo pa so potniki cel dan preživeli v hladnih in neosvetljenih terminalih. Odpovedanih je bilo okoli 150 poletov.

Moskovčani pa so se morali z ledenim dežjem spopasti še večkrat zatem, in sicer decembra 2013, januarja 2015 in tudi na prehodu iz novembra v december 2016.

Potres na Sahalinu, 1995

Porušeni Neftegorsk, 27. maja 1995

Za potresna območja v Rusiji veljajo Daljni vzhod, Vzhodna Sibirija in Severni Kavkaz. Tam redno prihaja do potresnih sunkov, zaradi katerih na zgradbah in cestah nastajajo razpoke. Hudi potresi so sicer še zmeraj redkost.

Najhujši potres v sodobni ruski zgodovini s površinsko valovno magnitudo (MS) 7,1 so doživeli prebivalci Sahalina leta 1995. Maja tega leta je namreč potres z obličja Zemlje v samo 17 sekundah izbrisal naselje Neftegorsk. Pod razvalinami je umrlo več kot 2000 ljudi (2/3 prebivalcev). Po tej katastrofi si kraj nikoli več ni opomogel. Preživeli prebivalci so se preselili v druga mesta v regiji, na kraju tragedije pa so postavili spominska obeležja.

Preberite še:

Podnebne spremembe: Rusija je med najbolj ogroženimi državami

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke