Pred več kot 250 leti so se mnogi Nemci na poziv ruske carice Katarine Velike preselili v Rusijo. Katarina, ki je bila pred prihodom na ruski prestol nemška princesa, je objavila manifest, ki je pozival Nemce, da se priselijo in obdelujejo rusko zemljo. Nemški priseljenci so prišli z Bavarske, iz Badna, Hessna, Pfalške in Porenja. Naselili so se ob reki Volgi in na polotoku Krim. Pozneje, ko se je gradila transsibirska železnica, so prešli globlje v notranjost zaradi iskanja nove zemlje in novega življenja.
Predstavljamo nekaj zanimivih podatkov o sibirskih Nemcih, ki bi presenetili tudi njihove sorodnike v Evropi.
Večina Nemcev se je v Sibirijo preselila prostovoljno za časa gradnje transsibirske železnice. Njihove družine so se povečevale in na jugu ni bilo več dovolj zemlje. Navadno so družine poslale enega člana v izvidnico, da je zbral informacije o novi deželi, potem pa bi se mu priključili ostali. Na jugu so naselbine priseljencev napadali nomadi, medtem ko so oni pripadali protestantski ločini menonitov, ki je prepovedovala uporabo orožja. Zato so se odpravili v Sibirijo, da najdejo novo zemljo. V Omski regiji so ustanovili več kot 100 vasi.
Sibirski Nemci so tudi več kot 200 let po odhodu iz svoje rodne evropske dežele ohranili svoj jezik, saj so ga govorili doma in na različnih kulturnih dogodkih. Odkar so prišli v Rusijo, se njihov jezik ni dosti spremenil, medtem ko se je nemščina v Evropi močno spremenila in modernizirala. Kljub temu se govorci staromodnejše sibirske in sodobnejše evropske nemščine med seboj razumejo.
V Sibiriji je bilo veliko priseljencev, kot so Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Kazahi in Nemci, vendar so nemške vasi še danes drugačne od drugih. Nemške vasi in kmetije so zrasle po istem vzorcu. V središču vasi sta cerkev in šola. Prvotno so nemške vasi v Sibiriji nastale na osnovi ene velike družine, ki je vodila skupno gospodarstvo. Kmetije so pogosto nosile ime po svojih lastnikih, a so bile v času kolektivizacije zaprte.
Nemški poročni običaji se niso spremenili več stoletij, odkar so sibirski Nemci zapustili Evropo. Priprave na poroko vključujejo vabljenje na poroko, ki jo oznanjajo člani družine, hodeč od hiše do hiše. Za vsako hišo, ki sprejme vabilo, vežejo en trak, da vedo, koliko gostov bo prišlo.
Navadno poroka poteka v ženinovi hiši, ki se jo posebej uredi in okrasi za to priložnost. Na poročni dan nevesta vstane pozneje kot običajno; ker je to njena zadnja noč v hiši svojih staršev, sme spati malo dlje. Nato se začnejo zbirati gosti. Od starih časov je ostal običaj, da se slovesnost začne malo pred poldnevom. To se v odraža tudi v nemški besedi za poroko – Hochzeit – dobesedno »visoki čas«, to je opoldne.
Sibirski Nemci negujejo svojo kulinarično tradicijo tudi daleč proč od svoje prvotne domovine. Še vedno delajo prave domače klobasice. V mnogih hišah še danes najdemo posebne posode za stepanje, stare nemške stroje za vafle, pa stare recepte za štrudelj in torte Riwellkuch z drobtinicami na vrhu.
Čeprav so po vseh teh letih v Rusiji ohranili mnoge izvorne nemške običaje, so prevzeli tudi rusko kulturo. Zato se nimajo za Nemce, ampak za posebne sibirske Nemce. Verjamejo v ruski pregovor: »Kjer si se rodil, tam si potreben.« A vendar za razliko od svojih slovanskih sosedov ne marajo nabirati gob.
Nekateri sibirski Nemci so se po razpadu Sovjetske zveze selili v Nemčijo, a se neredki zdaj vračajo spet nazaj v Sibirijo. A to ni vedno preprosto, kot boste izvedeli v tem članku.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
