Kozaštvo se je pojavilo v 15. stoletju in sčasoma postalo del ruskega državnega sistema. Kozaške enote so od takrat sodelovale v vsaki vojni, v katero je bila vpletena Rusija, Evropejci pa se še vedno spominjajo kozaških čet, ki so zavzemale Berlin in Pariz. Z dekretom Sveta narodnih komisarjev iz leta 1920 pa je bil sistem kozaške samouprave likvidiran.
Proces preporoda kozaških enot se je nato začel leta 1989 tik pred razpadom Sovjetske zveze. Takrat je bilo v Rusiji in sosednjih državah obnovljenih trideset kozaških enot, ki so se združile v Zvezo kozakov Rusije, na čelu katere je vrhovni ataman.
Kozaške čete v Rusiji obstajajo že skoraj tri desetletja. V okviru projekta preporoda kozaštva v Rusiji je bila 23. januarja 1996 z odlokom ruskega predsednika vzpostavljena Glavna uprava kozaških enot, s tem pa se je odprlo novo poglavje v zgodovini ruskega kozaštva. S čim se ukvarjajo kozaške enote, komu se podrejajo in kako so oborožene?
Danes kozaške čete predstavljajo poseben rod ruskih oboroženih sil. Podrejene so vrhovnemu poveljniku Ruske federacije in so pod neposrednim poveljstvom Glavne uprave kozaških enot ruskega obrambnega ministrstva. Tej upravi poveljuje kozaški general. Vsako vojaško okrožje ima svojo lokalno upravo kozaških enot, ki je zadolžena za poveljevanje in usposabljanje ter vodenje evidence o kozakih – tako o tistih, ki so služili vojsko, kot vseh ostalih, ki prebivajo na določenem območju.
Ruske oblasti si prizadevajo, da bi čim bolj povečale pomen kozaštva v ruski družbi. V skladu s tem namenom se kozaki aktivno vključujejo v bojne in mirnodobne nalogah. Slednje so prebivalstvu še posebej všeč, saj so kozaške enote so relativno mlada struktura, ki ni omadeževana s korupcijo in aferami, kot nekateri drugi deli notranjega ministrstva (policija ipd.)
V mirnem času naloge kozakov segajo od varovanja in zaščite državljanov in državnih objektov pa vse do ohranjanja gozdov. V vojnih okoliščinah pa kozaki delujejo kot pomožne vojaške enote, sposobne izvajanja bojnih nalog kot vsi ostali rodovi ruske vojske.
Na začetku 20. stoletja so kozaške enote predstavljale hrbtenico konjeniških čet carske Rusije, v današnjem času pa osnovno operativno-taktično enoto kozaških čet tvori motorizirana brigada, sestavljena iz štirih kozaških polkov. V sestavi brigade so artilerijski divizioni s havbicami 2A65 Msta-B v kalibru 152 mm, večnamenski raketometi 9K59 Prima 122 mm, protitankovski raketni sistem 9K133 Kornet-E, samohodni protitankovski topovi 2A45 Sprut-B kalibra 125 mm in protizračni raketni sistemi Pancir-SMK na močnih terenskih vozilih in nenazadnje še divizion prenosnih protiletalskih sistemov 9K338 Igla-S ter brigadne logistične enote.
Drugo vrsto kozaških enot tvorijo enote gorske pehote. Te imajo na razpolago lahka blindirana vozila, samohodna artilerijska orožja, samohodne protitankovske raketne sisteme 9K114 Šturm-S, protizračne raketne sisteme kratkega dosega 9K35M3 Strela 10M4 ter protizračne topovsko-raketne sisteme z lahkimi oklepnimi večnamenskimi transporterji 6M1B5.
Pehotno brigado sestavljajo štirje pehotni bataljoni z lahkimi oklepnimi vozili, enote različnih rodov (kozaški artilerijski divizion vlečnih havbic 2A61 Pat-B kalibra 152 mm, divizion večcevnih raketometov 9K59 Prima 122 mm, kozaška baterija samohodnih protitankovskih raketnih sistemov 9K114 Šturm-S, divizion protizračnih raketnih sistemov K35M4 Strela 10M4 in divizion prenosnih protizračnih raketnih sistemov 9K338 Igla-S) ter brigadne logistične enote.
Zveza kozakov ima v ruskih vojaških strukturah danes okoli milijon in pol svojih članov.
Preberite še:
Kako so ruski »kozaki« hoteli osvojiti Afriko
Kako so se ruski kozaki borili za in proti Hitlerju
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
