»Otrok ne sprejemamo«
Jekaterino Mihajlovo (dekliški priimek Djomina) je vojna zajela dobesedno na vlaku; ko je kompozicija odpeljala iz Smolenska, je po njej udarilo nemško letalstvo. Takrat se je brez dolgega razmišljanja odločila, da se poda na fronto. Ker je nekje slišala, da »otrok ne sprejemajo«, si je »dodala« dve leti. A k njenemu sprejemu v Rdečo armado je precej pripomoglo tudi dejstvo, da je znala pomagati ranjencem. Njena mama in babica sta bili obe zdravnici, mlada Katja pa je opravila medicinski tečaj. Postala je pomočnica sanitarnega inštruktorja v četi in se znašla na prvi frontni liniji.
Med nemško ofenzivo na Moskvo je bila ranjena v nogo na treh mestih, a si je opomogla in se ponovno podala na bojišče.
Prva priznanja
S svojim bataljonom je osvobodila Kerč, Odeso, Belgorod Dnestrovski, Izmail, Iloško trdnjavo, Budimpešto, Komarno, Beograd, Bratislavo in Dunaj. Jekaterina Djomina je bila dvakrat predlagana za naziv heroja Sovjetske zveze – prvič za zasluge pri osvobajanju Belgoroda.
Jevgenij Haldej/MAMM/MADF
Bitka se je začela 22. avgusta 1944. Sovjetski marinci so se ponoči izkrcali iz čolnov, medtem pa jih je sovražnik od zgoraj zasipaval z granatami. Katja je zvlekla ranjence v najbližjo grapo, hkrati odbijala napade in sovražniku celo zaplenila en mitraljez. Ko ji je zmanjkalo streliva, je lovila nemške granate in jih metala nazaj na sovraga. Jekaterina je zaščitila svoje fante, blizu grape pa je bilo po bitki najdenih več trupel nemških napadalcev. Za ta svoj podvig sicer ni dobila naziva junaka ZSSR, a zgolj zaradi banalne birokratske napake, ki se je pripetila v zmedi bitke. Na koncu je bila odlikovana z redom rdeče zastave.
Na predvečer zmage: Bitka za Ilok
Po nekaj mesecih je bila Jekaterina ponovno predlagana za naziv junaka – tokrat za njene zasluge v bitki pri Iloku. Ilok je najbolj vzhodno naselje v današnji Hrvaški, tik ob meji s Srbijo ob reki Donavi, kjer stoji mogočna srednjeveška trdnjava. To trdnjavo so med svojim prodorom čez Jugoslavijo osvobajali rdečearmejci, natančneje desantniki, ki so napadli nemško oporišče iz donavske smeri. Ker so bili bregovi minirani, je mnogo vojakov med ofenzivo izgubilo življenje, a prodora to ni zaustavilo.
Katja je med bitko stoječ v ledeno mrzli vodi streljala iz avtomata po sovragu in pomagala ranjencem. Čeprav je imela sama povezano roko, je umikala ranjence na varno, jih oskrbovala in jih privezovala na veje, ki so štrlele iz vode, da se ne bi utopili. Napad je terjal velike izgube na sovjetski strani, preživelo je samo 13 borcev iz celotnega odreda. A desantniki so nalogo opravili in iloška trdnjava je bila zavzeta.
Jekaterina je bila, ranjena in obnemogla od izgube krvi ter pljučnice, v težkem stanju premeščena v bolnišnico.
Jevgenij Haldej/MAMM/MADF
Ko si je opomogla, se je vrnila v boj. V vrstah 369. bataljona mornariške pehote je sodelovala pri osvobajanju kraja Reichsbrücke pri Dunaju, kjer je 9. maja 1945 tudi dočakala zmago.
Zaradi banalne birokratske pomote je morala skoraj pol stoletja čakati, preden ji je bila leta 1990 končno vročena zlata zvezda z rdečim trakom, ki so jo dobivali heroji Sovjetske zveze.
Preberite še:
Fotografije sovjetskih žensk iz 40-ih let prejšnjega stoletja