Aleksander Zujev je leta 1982 zaključil izobraževanje na Armavirski višji šoli za vojaške pilote. Mladenič je izkazoval velik potencial, o čemer priča dejstvo, da je bil med prvimi piloti, ki so v roke dobili novi MiG-29.
Uspehi Zujeva v njegovi profesionalni karieri pa se niso odražali v zasebnem življenju. Pogosto je bil v konfliktu s soprogo, sicer hčerko visokega letalskega častnika. Sčasoma je se vdal alkoholu in ko je prosil poveljstvo za odpoved, so mu prošnjo zavrnili. Kasneje je v spominih zapisal, da je pobegnil zato, ker ga je razočaralo stanje v državi, ne pa iz osebnih razlogov. Kaplja čez rob naj bi bila zadušitev opozicijskih protestov v Tbilisiju 9. aprila 1989, pri čemer je umrlo 21 oseb, 300 pa je bilo ranjenih.
Njegovi kolegi so kasneje razlagali, da je Zujeva od nekdaj zanimalo življenje na Zahodu in da tega niti ni skrival. Nekemu svojemu prijatelju je celo predlagal, da ugrabita dve letali in pobegneta, vendar je ta predlog zavrnil.
27-letni Zujev je 20. maja 1989 nastopil dežurstvo v zračni bazi blizu gruzijskega mesta Senaki, kjer je sprejemal in spremljal druga letala. Pred tem je kolegom sporočil, da je dobil otroka, kar sicer ni bilo res, saj je bila žena še zmeraj noseča. Na dežurstvo je prinesel veliko torto, v katero je dodal večjo količino sedativov iz lekarne. Ko so častniki zaspali, je šel v akcijo.
Najprej je prerezal kable alarmnih naprav in komunikacij. Nato je krenil do letal. Stražar ga je poskušal zaustaviti, pa sta se začela prerivati in na koncu je prišlo do strelov. Zujev je ranil stražarja in skočil v lovsko letalo. Preden je izgubil zavest, je stražar izstrelil nekaj nabojev v smeri ubežnika in ga ranil v roko in glavo. Ranam navkljub se je Zujev s svojim migom dvignil v zrak in poskušal z ognjem uničiti ostala letala v bazi, vendar mu namera ni uspela. Nato je obrnil letalo v smeri proti Turčiji.
Ko se je spustil na aerodrom v Trabzonu, se je predstavil kot ameriški državljan, v upanju da ga bo kmalu obiskal nekdo iz ambasade. Američani sicer niso uspeli izkoristiti priložnost za preučevanje novega lovca, saj so ga Turki zavoljo meddržavnih odnosov kmalu vrnili Sovjetom.
V Turčiji se je nato začel sodni proces, v katerem je bil Zujev oproščen vseh obtožb in kmalu zatem dobil politični azil v ZDA, kjer je napisal spomine o svojem pobegu, postal vojaški svetovalec in začel preizkušati sovjetsko tehniko. A njegovo življenje na ljubljenem Zahodu ni bilo dolgo – pri 40. letih je strmoglavil med testiranjem sovjetskega letala Jak-52 v bližini Seatlla. Nekateri menijo, da njegova smrt ni bila naključje.
Preberite še:
Kim Philby: Zgodba o najboljšem sovjetskem vohunu v Veliki Britaniji