Red zmage: najdražje vojaško odlikovanje na svetu

Red zmage je uradno najdragocenejše častno odlikovanje na svetu. Če bi se ga smelo dati na dražbo, bi izklicna cena znašala več kot 20 milijonov ameriških dolarjev. Zadnji prejemnik, ki mu je bil vročen ta red, romunski kralj Mihai I., je umrl leta 2017. A usoda njegovega odlikovanja ni čisto jasna. Uradno se ga hrani na kraljevi posesti v Versoixu v Švici, a obstajajo govorice, da naj bi ga Mihai enkrat v osemdesetih letih prodal za okoli 4 milijone dolarjev.

Red zmage je bil vročen generalom in maršalom, ki so s svojim doprinosom uradno »pripomogli radikalno preobrniti potek vojne v korist Rdeče armade«. Kako in zakaj pa je ta red sploh nastal?

Niti koraka nazaj!

Odločitev o uvedbi reda zmage je bila sprejeta v luči prvih večjih uspehov Rdeče armade med drugo svetovno vojno, po bitki pri Stalingradu, ki je divjala od julija 1942 do februarja 1943.

Leto 1942 je bilo za Sovjete neizmerno naporno. Rdeča armada je med nemškim prodorom na jug trpela boleče izgube in vojaki so z grozo pričakovali svojo neizbežno usodo. Da bi okrepil disciplino v vojski, je Stalin v vlogi ljudskega komisarja za obrambo 28. julija 1942 izdal dekret št. 227, ki ga je sovjetska propaganda imenovala »Niti koraka nazaj!«

Z dekretom so bili ustanovljeni kazenski bataljoni, ki so bili poslani na najbolj nevarne dele bojišča. Te bataljone so sestavljali vojaki, ki so kdaj prej poskušali dezertirati. A Stalin je po drugi strani razumel, da za dvig morale med poveljniki ne bo dovolj samo strah. Častniki so ambiciozni, zato jim je treba ponuditi pozitivno stimulacijo in odlikovanja so bila ena oblika tega.

Tako je v obdobju 1942-1943 Stalin začel z uvajanjem več različnih odlikovanj za vojaške poveljnike, ki so nosila imena velikih vojaških genijiev iz ruske zgodovine: generalov Aleksandra Suvorova in Mihaila Kutuzova ter admiralov Fjodorja Ušakova in Pavla Nahimova.

Najvišje odlikovanje med vsemi pa je postal red zmage. Julija 1943, ko je divjala bitka pri Kursku, so Stalinu pokazali prve konceptualne zasnove bodočega odlikovanja.

Stolp namesto portreta

Stalinu prvotni dizajn ni bil všeč, zato je oktobra 1943 ukazal, da namesto njegovega in Leninovega portreta na medaljon narišejo Spaski stolp (urni stolp) moskovskega Kremlja. 5. novembra 1943 je Stalin odobril končno verzijo, preizkusna pa mu je bila tako všeč, da jo je obdržal. Tri dni kasneje je bil ukaz uradno izveden in proizvodnja odlikovanj se je začela.

Glavni oblikovalec je bil umetnik Aleksander Kuznecov (1894-1975), ki je dizajniral tudi red patriotske vojne, še eno visoko vojaško odlikovanje. Ker so bili za material predvideni diamanti in rubini, je bila izdelava zaupana strokovnjakom Moskovske tovarne ur in nakita.

Na začetku je bilo v načrtu izdelati 30 kopij. Posamezni medaljon bi moral vsebovati 180 diamantov, 50 fasetno brušenih diamantov in 300 gramov platine. Izdelovalci so prejeli vsega skupaj 5.400 diamantov, 1.500 fasetno brušenih diamantov in 9 kilogramov platine. Za zvezdne krake so bili na koncu uporabljeni umetni rubini, saj so naravni vsebovali različne barvne odtenke in bi tako medaljon izpadel preveč »pisan«.

Vsa odlikovanja so bila narejena ročno, vsega skupaj 22 primerkov, od katerih tri nikoli niso bila podeljena. Kot je pokazala ekspertna študija Muzejev moskovskega Kremlja leta 2010, so medaljoni vsebovali drage kamne, ki so jih nekoč nosili člani vladarske dinastije Romanovih. Po padcu Ruskega imperija so bile dragocenosti umaknjene iz carjeve zakladnice, dragi kamni pa so romali v državne sefe.

Kje jih najdemo danes?

Vsak medaljon reda zmage je narejen iz platine, gravura »ПОБЕДА« (»zmaga«) pa je iz zlata. Posamezen medaljon vsebuje 174 diamantov (v 16 karatih) in pet umetnih 25-karatnih rubinov. Detajli (kremeljski zid, Leninov mavzolej, lovorjeve in hrastove vejice) so prevlečeni s pozlačeno platino, detajli za pripenjanje pa so iz srebra. Posamezno odlikovanje tehta 78 gramov. Kar je edinstveno pri teh medaljonih, je to, da nimajo odtisnjene serijske številke, saj je bilo odlikovanje že v samem začetku zamišljeno kot najredkejše v zgodovini. Obstajajo sicer nekatera odlikovanja v še manj primerkih, a se z redom zmage ne morejo meriti v vrednosti.

Prva odlikovanja so bila podeljena 10. aprila 1944 maršalu Georgiju Žukovu (1896-1974), maršalu Aleksandru Vasiljevskemu (1895-1977) in vrhovnemu poveljniku Josifu Stalinu. Vsi trije so bili nagrajeni v čast osvoboditve dela Ukrajine. Leto dni kasneje so bili vsi trije poveljniki še drugič nagrajeni z redom zmage.

Vsega skupaj je bil red podeljen dvajsetkrat sedemnajstim posameznikom. Trije (zgoraj omenjeni) so bili nagrajeni dvakrat, enemu pa je bilo odlikovanje posmrtno odvzeto. General Ivan Černjahovski (1907-1945) bi moral biti z redom nagrajen 23. februarja 1945, a je umrl pet dni prej, tako da mu red ni bil vročen.

Odlikovanje je bilo podeljeno tudi petim tujcem. Britanski maršal Bernard Montgomery in ameriški predsednik Dwight Eisenhower sta bila odlikovana 5. junija 1945 »za izjemne uspehe pri izvajanju velikih vojaških operacij, ki so se končale z zmago Združenih držav nad Hitlerjevo Nemčijo«.

Romunski kralj Mihai I. je bil odlikovan 6. julija 1945 za njegovo odločitev aretirati nacistične kolaborante v vrstah romunske vlade, ki se je zgodila 23. avgusta 1944, še preden je bila dosežena končna zmaga nad nacizmom.

Poljski maršal Michał Rola-Żymierski je bil z redom nagrajen 9. avgusta 1945, 9. septembra istega leta pa je bilo odlikovanje vročeno maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu.

Generalnemu sekretarju Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR Leonidu Brežnjevu, ki je odlikovanje prejel leta 1978, je bilo le-to leta 1989 posmrtno odvzeto, saj je bilo ugotovljeno, da je bila vročitev v nasprotju s statutom. Brežnjev med vojno namreč ni vodil nobene odločilne vojaške operacije.

PREBERITE VEČ:  Spor, ki je zaznamoval zgodovino: 70 let od Informbiroja

Muzeji moskovskega Kremlja imajo največjo zbirko medaljonov reda zmage, vsega skupaj osem primerkov. Eden od teh je nekoč pripadal maršalu Semjonu Timošenku (1895-1970), nek drug pa nikoli ni bil vročen in je hranjen v Muzeju državnega sklada dragih kovin in kamnov Ruske federacije (Gohran). Še en nevročeni medaljon hranijo v Ermitažu, za dve odlikovanji – eno nevročeno in tisto, podeljeno Michału Roli-Żymierskemu pa se sploh ne ve več, kje sta.