Prej in potem: Kako so v Sankt Peterburgu obnovili dvorce, ki so jih uničili nacisti

Državni muzej Peterhof/Legion Media
Razkošne carske rezidence in obširni parki Sankt Peterburga so med drugo svetovno vojno padli v roke Nemcem in bili skoraj popolnoma uničeni. Po zaslugi večletnega restavratorskega napora jih lahko danes ponovno občudujemo v vsej njihovi lepoti.

Peterhof

Primestna carska rezidenca Peterhof je verjetno najlepša med vsemi, ki stojijo v okolici Sankt Peterburga. Graditi jo je začel Peter I. leta 1715, ki je z njo hotel preseči razkošje samega Versaillesa. Po drugi svetovni vojni pa je od Peterhofa ostalo bolj malo. 23. septembra 1941 so dvorec okupirali Nemci. Sovjetska vojska ga je dva meseca poskušala ponovno zasesti. Peterhof je bil vse do konca blokade Leningrada januarja 1944 deležen stalnega obstreljevanja.

Pogled na zgornji park, Veliki dvorec in vodnjak Boljšoj kaskad leta 1944 in danes

Najbolj je nastradal Veliki dvorec. Nanj je padla množica bomb, ki so ga praktično pretvorile v ruševino. Veliko škodo je utrpel tudi čudovit park z vodometi. Kipe, ki jih niso uspeli evakuirati ali skriti, je sovražnik uničil. Nemci so zažgali ogromno dreves, ob umiku pa so celotno območje minirali.

Fontana Boljšoj kaskad leta 1946 in danes

Parke so začeli obnavljati že naslednjo pomlad po koncu obleganja mesta in poleti 1945 so že ponovno sprejemali obiskovalce. Fontane so uspeli ponovno popolnoma restavrirati in obnoviti šele proti koncu petdesetih let. Ena med njimi – Lvinij kaskad, je bila ponovno odprta šele leta 2000.

Cerkveni kompleks

Carsko selo

Ta kompleks dvorcev južno od Sankt Peterburga je služil kot letna rezidenca ruskih carjev. Gradnja se je začela med vladavino Jekaterine I., žene Petra I., svojo končno baročno obliko pa je dvorec dobil za časa vladavine carjeve hčere Jelizavete.

Posest jo je med vojno odnesla bolje od Peterhofa. Nekdanja delavka muzeja Vera Lemus se spominja, kako so s sodelavci skrivali dragocenosti, ko so nenadoma zaslišali strele – Nemci so se bližali Carskemu selu.

Septembra so napadalci okupirali rezidenco. Glavni Jekaterinin dvorec je bil zelo poškodovan in postal tarča obstreljevanj. Pritličje so Nemci uporabljali za garažo. Umetniške predmete, ki so ostali v dvorcu, so poškodovali, del edinstvene zbirke pa odpeljali.

Velika dvorana Jekaterininega dvorca
Velika dvorana Jekaterininega dvorca
Arabeskna dvorana
Paradno stopnišče

Ena od najhujših kulturoloških izgub druge svetovne vojne je Jantarna palača Jekaterininega dvorca, ki je izginila brez sledu. Šele po letu 2000 so se v Rusijo vrnili nekateri njeni fragmenti, glavni del pa je bilo treba ponovno rekonstruirati. Dela so se zaključila leta 2003.

Jantarna soba – pred vojno in v osemdesetih letih

Prve dvorane Jekaterininega dvorca so bile ponovno odprte za obiskovalce leta 1959, restavracija dvorcev v Carskem selu pa se odvija še dandanes.

Območje izpred Aleksandrovskega dvorca v Carskem selu so Nemci pretvorili v pokopališče.

Pavlovsk

Pavlovsk je bil zgrajen proti koncu 18. stoletja kot letna rezidenca carja Pavla I. Stoji nedaleč od Carskega sela in je bil prav tako okupiran s strani Nemcev. Med vojno je bil hudo poškodovan prekrasni angleški park in dvorec Pavla I. – Nemci so ga ob umiku zažgali.

Pavlovski dvorec leta 1944 in danes
Pavlovski dvorec leta 1944 in danes

Prava junakinja v tej zgodbi pa je bila kustosinja Anna Zelenova, ki je pri svojih takrat 28 letih organizirala evakuacijo dragocenosti in do zadnjega reševala eksponate. Dvorec je zapustila šele dan pred prihodom Nemcev. V 30 kilometrov oddaljeni Leningrad se je morala odpraviti peš.

Trojna dvorana

Že en teden po osvoboditvi se je Zelenova vrnila k ruševinam Pavlovska in kljub temu da mestne oblasti niso verjele, da bi bilo skoraj povsem uničen dvorec možno obnoviti, je organizirala restavratorska dela.

Grška dvorana
Egipčanski hodnik

Pavlovsk je leta 1977 postal prvi povsem restavrirani dvorec.

Gatčina

Severna fasada dvorca

Ta rezidenca na jugu Sankt Paterburga je bila zgrajena v sredini 18. stoletja za ljubimca Katarine Velike Grigorija Orlova. Po njegovi smrti je carica odkupila posest in jo podarila svojemu sinu Pavlu I. Ta mračni dvorec je po napadu nacistov oddajal še mračnejši vtis.

Marmorna jedilnica

Sovjetske oblasti so preračunale, da bo obnova ogromne Gatčine izjemno drag podvig. Zbirko eksponatov so razdelili med druge muzeje, v samem dvorcu pa je bila opravljena le osnovna obnova stopnišča in strehe. Reliefe na stenah in štukature so prekrili s ščiti.

Kamin v Beli dvorani

Dvorec je po vojni gostil vojaško šolo, nato pa znanstvenoraziskovalni inštitut. Ko so ga že hoteli izbrisati s seznama zgodovinsko-kulturne dediščine, je leta 1976 kustosinja Adelaida Jolkina dosegla, da je poslopje dobilo status muzeja in začela njegovo obnovo. Čet 10 let so prve dvorane ponovno dobile svoj prvotni izgled, kakršnega so imele koncem 18. stoletja.

Česmenska galerija (levo akvarel iz leta 1877, desno stanje leta 2008)
Galerija ni bila popolnoma obnovljena, namesto tega je bila odprta spominska dvorana, ki je ohranila poškodovan izgled (fotografija iz leta 2019)

Restavratorska dela so potekala zelo počasi in se zavlekla vse do danes – obnovljeni niso še niti vsi deli glavnega dvorca.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke