Preiskava zaključena: Kaj je povzročilo skrivnostno smrt pohodnikov na Uralu?

Spominski sklad skupine Djatlova
Vzrok smrti skupine pohodnikov z odprave na severnem Uralu leta 1959 je ostal neznanka več kot 60 let. Obstajalo je skoraj sto različnih hipotez o tem, kaj naj bi se zgodilo. Urad okrajnega tožilca je zdaj končno objavil rezultate svoje preiskave.

Smrti pohodnikov skupine Djatlova pozimi leta 1959 je botroval snežni plaz, povzročen zaradi nenadne spremembe vremena, je pred dnevi sporočil Andrej Kurjakov, namestnik uralskega okrajnega tožilca.

Po plazu se je skupina odločila, da takoj zapusti svoj šotor. Na koncu so umrli od ozeblin in zlomov, ki jih je povzročila teža snega.

Ozadje: Smrt na zasneženem Uralu: Najbolj skrivnostna tragedija v ruski zgodovini

Dodal je, da so pohodniki nato prišli do neke cedre in pod njo zakurili ogenj, ki je gorel kakšno uro in pol. Dva člana odprave sta tam umrla zaradi ozeblin, ostali pa so se razdelili v dve skupini, pravijo preiskovalci. Eno je vodil Igor Djatlov, drugo pa inštruktor Semjon Zolotarjоv.

»Skupina, ki jo je vodil Djatlov, se je prebijala nazaj do šotora, tako da je sledila lastnim stopinjam. Takoj zatem ko so zapustili gozd, so zmrznili, saj so se temperature gibale med 40 in 45 stopinjami pod ničlo, poleg tega je pihal močan veter,« je razložil.

Člani druge skupine so se prav tako podali proti šotoru in napravili pot, a pri tem pomotoma sprožili manjši plaz, ki jih je odnesel stran od poti in pokopal tri metre pod sabo. Pri tem so pohodniki utrpeli hude zlome, saj jih je stisnilo več ton snega. Prav te poškodbe so kasneje sprožile ogromno ugibanj o tem, kaj naj bi se zgodilo.

»To je bil junaški boj. Panike ni bilo, a v teh okoliščinah niso imeli nobenih možnosti,« je poudaril Kurjakov.

Podrobnosti o odpravi in tajnost primera

Na podlagi načrta, ki ga je odobrila turistična komisija Sverdlovske regije, bi morala takratna januarsko-februarska odprava pod vodstvom študenta petega letnika radijskih komunikacij Uralske državne tehnične univerza Igorja Djatlova trajati 16 do 18 dni. Pohodniki so nameravali na smučeh premagati razdaljo 300 km in osvojiti dva vrhova, Otorten in Ojka-Čakur. Vsi člani odprave so bili izkušeni pohodniki in s sabo imeli primerno opremo. Skupino so sestavljali študentje in diplomanti omenjene univerze ter inštruktor Semjon Zolotarjov.

Kmalu zatem, ko se se odpravili na pot, je eden od njih, Jurij Judin, začutil bolečino v nogi in se vrnil v Sverdlovsk. Postal je edini preživeli te usodne odprave (umrl je po dolgi bolezni leta 2013).

14. februarja 1959 bi morala skupina poslati telegram z neke točke na poti v vasi Vižaj, ki pa je nikdar niso dosegli. 20. februarja je bila za skupino poslana reševalna ekipa. 26. februarja so na prelazu 300 metrov od vrha gore Holatčahl, ki je kasneje postal znan kot prelaz Djatlova, našli šotorišče z osebnimi predmeti in dokumenti članov odprave. Naslednji dan so bila precej daleč stran najdena trupla štirih članov odprave, vključno z Djatlovom. Trupla ostalih so našli med marcem in majem istega leta.

Takoj po odkritju trupel je bila sprožena kazenska preiskava. Forenziki so po preiskavi ugotovili, da je šest pohodnikov umrlo zaradi podhladitve, preostali trije pa so utrpeli zlome, ki jih je povzročil »udarec z močno silo«, katerega izvor pa preiskovalci niso uspeli določiti.

28. maja 1959 je urad okrajnega tožilca Sverdlovske regije primer zaprl z nejasno razlago, da je bila najverjetnejši vzrok smrti pohodnikov »spontana sila, ki je človeško telo ni mogli prenesti«.

Po navedbah tožilca je bil primer označen pod »tajno« zaradi enega dokumenta, ki je opisoval skrivne metode pridobivanja informacij med preiskavo. Zaradi njega so bili kot tajni označeni tudi vsi ostali materiali.

Zgodba o smrti pohodnikov je v Rusiji prišla na dan šele v devetdesetih letih. O incidentu na prelazu Djatlova obstajajo številne knjige in dokumentarci.

Po 75 hipotezah je primer zaključen

Tožilstvo je podrobneje pregledalo 75 hipotez o tem, kaj bi se lahko pripetilo skupini Djatlova. Najbolj razširjenih med njimi je bilo devet, ki so med drugim vsebovale omembe neznanih letečih predmetov, jedrsko eksplozijo, orkan, potres, snežni plaz in celo spopad s tujimi agenti.

Hipotezo o jedrski eksploziji so zavrgli, saj na osebnih predmetih članov odprave ni bilo najdenih nobenih sledi sevanja. Zavrnjena je bila tudi hipoteza o izstrelitvi rakete. V dneh, ko je potekala odprava, so se sicer res izvajale izstrelitve s poligona Kapustin Jar, a teh se s prelaza niti ni moglo videti. Leteči objekti, ki so jih navedli nekateri očividci, so preiskovalci izločili kot privid. Hipotezo o orkanu so demantirali klimatologi in tudi nobenih potresov takrat ni bilo zabeleženih, je povedal Kurjakov.

Na tiskovni konferenci urada okrajnega tožilca so povedali še, da je hrib, po katerem so se premikali pohodniki, nevaren za plazove, in predlagali Ministrstvu za izredne razmere in administraciji Sverdlovske regije, da sprejmeta ukrepe za večjo varnost.

Uralska državna univerza turistom odsvetuje pohode čez prelaz Djatlova.

»S formalnega vidika je to vse. Primer je zaključen,« je tiskovno konferenco sklenil Kurjakov.

»Svojci ne sprejemajo ugotovitev«

Jevgenij Čornousov, odvetnik spominskega sklada skupine Djatlova se ne strinja z zaključki preiskave.
»Svojci tega sklepa [da je smrt pohodnikov povzročil plaz] ne bodo sprejeli /.../ možna je samo tehnogena hipoteza. Preiskava v resnici ni pokazala nič novega« je bil kritičen odvetnik.

Po mnenju Čornousova je bila sama preiskava nezakonita, saj je bil primer že zaprt in bi njegovo ponovno odprtje bilo upravičeno samo v primeru odprtega kazenskega primera.

Mnenje odvetnika deli tudi vodja spominskega sklada skupine Djatlova Jurij Kuncevič, ki pravi, da bo sklad zdaj vztrajal na ponovni preiskavi smrti mladih pohodnikov.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke