Adolf Hitler na obisku v Sovjetski zvezi

Getty Images
Na zasedena območja v Sovjetski zvezi nacistični voditelj ni prihajal samo na kratke obiske, ampak tudi za več mesecev.

Malnava, Latvijska SSR, julij 1941

Skoraj en mesec po začetku operacije Barbarossa je Adolf Hitler priletel na okupirano ozemlje Latvijske sovjetske socialistčne republike. V zgradbi kmetijske šole v manjšem naselju Malnava v vzhodni Latviji je bil glavni štab poveljnika vojaške skupine Sever feldmaršala Wilhelma von Leeba.

Firer je bil v Malnavi kakšnih 5 ur, z von Leebom je razpravljal o aktualni situaciji in nadaljnji ofenzivi nemških sil proti Leningradu.

Domačin Viesturs Skidra se je spominjal: »Zjutraj, ko sem pogledal skozi okno šolske spalnice, sem opazil ogromno varovanje, varnostniki so stali ob živi meji na obeh straneh ceste, ki je šla mimo hiše učitelja Vagulana. Vojaki so bili na vsakih 10 korakov. Ko smo šli na zajtrk, se je nekdo smeje pošalil: 'No, sedaj bo pa prišel Hitler!' In res je bilo tako!«

Trdnjava Brest, Beloruska SSR, avgust 1941

Šestindvajsetega avgusta 1941 Adolf Hitler skupaj z italijanskim voditeljem Benitom Mussolinijem obiskal trdnjavo Brest v zahodni Belorusiji ob meji s Tretjim rajhom. Prav tukaj je imel Wehrmacht prve občutne izgube, ko se je soočil z nepričakovano srditim odporom Rdeče armade.

Firer se je odločil, da osebno preveri, kaj se je zgodilo, ob tem pa hkrati prikaže dučeju, da lahko moč nemške vojske zlomi vsakršno pokončno junaštvo Rusov. Oba diktatorja so spremljali poveljnik Luftwaffe Hermann Göring, zunanji minister Tretjega rajha Joachim von Ribbentrop in načelnik generalštaba italijanske vojske Ugo Cavallero.

Čeprav je sovražnik zasedel trdnjavo že v prvih dneh vojne, se je odpor raztresenih sovjetskih odredov v njej skoraj nadaljeval do konca julija. Pred prihodom Hitlerja so celotno območje po več desetkrat pregledali po dolgem in počez v izogib neprijetnim presenečenjem. Med samim obiskom je bil okoli trdnjave bataljon SS iz Hitlerjeve osebne straže, ki tja ni spustil niti nemških vojakov, kaj šele civiliste.

Zanimivo je dejstvo, da takrat, ko je vodstvo Tretjega rajha v trdnjavi Brest preučevalo junaštvo sovjetskih vojakov, o njem v Sovjetski zvezi nihče ni vedel nič. Za podvige braniteljev trdnjave so tam namreč izvedeli šele februarja 1942, ko je pri mestu Orjol Rdeča armada zasegla arhiv štaba razbite 45. pehotne divizije Wehrmachta, ki je sodelovala v napadu nanjo.

Štab Werwolf, Ukrajinska SSR, 1942-1943

Hitler na zasedena območja ZSSR ni prihajal zgolj na kratke obiske. Za daljše bivanje je bilo vzpostavljenih več t. i. firerjevih glavnih poveljniških štabov (Führerhauptquartier).

Štab Werwolf (Volkodlak), zgrajen v gozdu blizu mesta Vinica v osrednji Ukrajini, je bil sestavljen iz treh železobetonskih bunkerjev in 81 zgradb nad zemljo. Poleg elektrarne, dveh radiotelegrafskih postaj, menze za višje poveljstvo in kasarn je bil opremljen še s kinodvorano, plavalnim bazenom in igralnico.

Tako kot vsi tovrstni Hitlerjevi štabi, je bil tudi Werwolf dobro zavarovan z več obrambnimi obroči, vrstami bodeče žice, strelskimi bunkerji, minskimi polji, artilerijskimi položaji, topovi in lovci na bližnjem letališču. Partizani v tamkajšnjih gozdovih so vedeli, kakšen je namen Werwolfa, a so bili nemočni proti takšni obrambi.

Skupaj je Adolf Hitler v svojem ukrajinskem štabu preživel 138 dni: od julija do oktobra 1942, februarja in marca ter avgusta in septembra 1943. Prav tukaj so bile sprejete usodne odločitve o ofenzivah na Stalingrad, Kavkaz in Kursk, ki so ključno vplivale na potek druge svetovne vojne.

Ko je Rdeča armada septembra 1943 začela s prečkanjem Dnepra, je Hitler zapustil Werwolf. Štab so predali v uporabo poveljniku vojaške skupine Jug feldmaršalu Erichu von Mansteinu, ki je bil tam do konca leta. Marca 1944 je bil kompleks vržen v zrak.

Štab Bärenhöhle, RSFSR (Rusija), november 1941 in marec 1943

V dimenzijsko skromnejšem štabu Bärenhöhle (Medvedji brlog) blizu Smolenska je bil Hitler zgolj dvakrat, novembra 1941 in 13. marca 1943. Med marčevskim obiskom je eden od članov zarote proti firerju polkovnik Henning von Tresckow v Hitlerjevo letalo podtaknil bombo, vendar ta ni eksplodirala.

Bärenhöhle je v glavnem uporabljalo poveljstvo vojaške skupine Center. Jeseni 1943, en mesec pred prihodom sovjetskih čet, je bil opuščen, iz nekega razloga pa ga niso vrgli v zrak. Posebni oddelki NKVD, ki so prispeli tja takoj po osvoboditvi Smolenska, so bunker potopili in zabetonirali vhode.

Poleg Werwolfa in Bärenhöhle so nacisti na sovjetskem ozemlju vzpostavili še en firerjev glavni štab Wasserburg (Vodni grad) blizu Pskova, a ga Hitler nikoli ni obiskal in se je uporabljal zgolj za potrebe vojaškega poveljstva.

Preberite še:

Vojska izdajalcev: Kako se je preko milijon Sovjetov med 2. svetovno vojno borilo na nemški strani

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke