»Kaj? A so boljševiki pravkar začeli ponovno postavljati Ruski imperij, ki so ga pravkar zrušili?« To si je verjetno mislil marsikdo po svetu, potem ko je bila leta 1922 uradno razglašena »enotna združena država«, sestavljena iz štirih republik – Ruske, Ukrajinske, Beloruske in Transkavkaške socialistične sovjetske republike.
A nastanek ZSSR kot jo poznamo, ni bil tako preprost in hiter proces.
Vladimir Iljič Lenin (1870-1924) in Josif Stalin (1879-1953)
Global Look PressMed snovanjem Zveze sovjetskih socialističnih republik sta Lenin in Stalin igrala igro »dobrega in slabega policaja«. Po 1918 je večina Ruskega imperija razpadlo na sovjetske socialistične republike. Stalinova začetna ideja je bila preprosto združiti vse republike v Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko (RSFSR) s centralizirano vlado in enotno ustavo za vse.
Zanimivost: Leta 1922 je bil Stalin ljudski komisar (minister) za nacionalnosti v RSFSR in prav on je 3. novembra 1917 skupaj z Leninom podpisal Deklaracijo o pravicah ljudstev Rusije, v kateri je bila med drugim zapisana »Pravica ljudstev Rusije do samoopredelitve, celo do točke odcepitve in ustanovitve neodvisne države«. Kasneje je ubral povsem nasprotno pot.
Lenin je ostro nasprotoval ideji centralizirane države, saj jo je dojemal kot protidemokratično. Namesto tega je predlagal, da se neodvisne republike združijo na enakopravni podlagi in ohranijo svoje posamezne vlade. Viri pravijo, da je Lenin resnično snoval razširjeno ZSSR, ki bi vključevala mnoge evropske in azijske države.
Podpisovanje Sporazuma o ustanovitvi ZSSR
Stepan DudnikBoljševikom je bilo jasno, da morajo združiti nekdanje gubernije Ruskega imperija v enotno državo, za to, da bodo imeli boljše možnosti proti sovražno nastrojenim kapitalističnim državam, pravi zgodovinar Aleksander Orlov. A zdi se, da je bila za to potrebna zveza formalizirana že prej. Kako se je to zgodilo?
Leta 1920 je bil med Rusijo in Ukrajino podpisan sporazum o združitvi, leta 1921 pa še med Rusijo in Belorusijo ter nato še s kavkaškimi republikami. Sporazumi so določali, da ima Ruska sovjetska federativna socialistična republika pravico, da na mednarodni ravni predstavlja vse ostale republike in podpisuje diplomatske dokumente v njihovem imenu.
Poleg tega je bilo centraliziranih sedem najpomembnejših ljudskih komisariatov (ministrstev) – za obrambo, narodno gospodarstvo, zunanjo trgovino, finance, delo, železnice, pošto in telegraf. To je pomenilo, da so ruski ljudski komisariati upravljali posamezna področja znotraj Rusije, pač pa tudi v drugih socialističnih republikah.
Podpisovanje dekreta o ustanovitvi Tatarske avtonomne sovjetske socialistične republike
Lotfula Fatahov, Haris Jakupov/Državni muzej likovne umetnosti Republike TatarstanUradno je bila ZSSR ustanovljena 30. decembra 1922 s podpisom Sporazuma o ustanovitvi ZSSR med Rusko SFSR, Transkavkaško SFSR, Ukrajinsko SSR in Belorusko SSR, ki je bil potrjen na Prvem vsezveznem kongresu sovjetov.
Lenin je hotel ustvariti ZSSR kot osnovo za bodoče poenotenje socialističnih republik v Svetovno socialistično sovjetsko republiko. To je bilo zapisano tudi v Ustavi ZSSR z 31. januarja 1924. A na koncu je prevladal Stalinov načrt o centralizirani državi.
Josif Stalin
Global Look PressLeta 1925 se je Komunistična partija Ruske sovjetske federativne socialistične republike preimenovala v Vsezvezno komunistično partijo (boljševikov) in Stalin je postal njen generalni sekretar. Že leta 1927 je 15. kongres VKP(b) potrdil načrt kolektivizacije, kar je pomenilo, da je vladajoča partija dodelala in usmerila odločitve vlade.
Vse odločitve državnih organov ZSSR so bile pod upravo partije, partijo pa je upravljal generalni sekretar Centralnega komiteja. To pa je od leta 1922-1923 naprej bil Josif Stalin.
Moskovčani pred fontano Prijateljstvo narodov
Vladimir Rodionov/SputnikMnoga nekdanja ozemlja Ruskega imperija niso takoj leta 1922 postala del ZSSR, ampak šele kasneje. Ker večina teh republik ni zares imela lastnih vlad – bile so socialistične republike pod nadzorom Centralnega komiteja VKP(b) – je bila njihova »odločitev« za pridružitev ZSSR v bistvu zgolj formalnost.
Leta 1925 sta del Zveze postali Uzbeška in Turkmenska SSR, leta 1929 Tadžiška SSR, leta 1936 Kazaška, Kirgiška, Gruzijska, Azerbajdžanska in Armenska SSR, leta 1930 pa še Latvijska, Litvanska, Estonska in Moldavska SSR. Leta 1940 je bilo znotraj ZSSR 17 republik.
Vse te republike pa so imele centralno vlado v Moskvi, kjer je bil sedež Centralnega komiteja in generalnega sekretarja. Stalinov model je na koncu prevagal in sovjetske socialistične republike niso postale neodvisne socialistične države, pač pa so ostale znotraj ZSSR.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.