Kakšna je bila vloga ruske peči?

Legion Media
Ruska peč je nedvomno več kot le kos pohištva in vir toplote - zelo globoko je povezana z rusko kulturo. Peč je lahko bila postelja, pravljični junak in hkrati osrednji prostor v ruski koči. V tem članku vam predstavljamo, kdo je rad ležal na peči, v katerem delu peči je živel domovoj, zaščitnik domačega ognjišča in zakaj so se za njo skrivala neporočena dekleta.

Dva najbolj znana junaka ruskih pravljic - Ilja Muromec in Jemelja - sta močno povezana z rusko pečjo. Prvi je na njej ležal 33 let, dokler ni bil obdarjen s čarobno junaško (bogatirsko) močjo in poslan v boj z zlom. Drugi sploh ni zlezel s peči, ampak se je peljal na njej kot s kabrioletom. Peč je bila v ljudskem izročilu prisotna z razlogom, namreč celo življenje Rusov se je skoraj do sredine prejšnjega stoletja vrtelo okoli nje.

Osrednji prostor v hiši

Peč je najtoplejše mesto v hiši. Največje sanje vsakega kmeta so bile ležanje in počitek na peči. In tam so pogosto preživeli zimske mesece. Poleg tega je na peči lahko ležal le moški, glava družine ali starešina. Ženske so morale paziti nanjo, kuhati in početi ostale gospodinjske stvari. Otroci so se na peč lahko povzpeli le za kratek čas, če so jim dovolili starši.

Peč se pojavlja v številnih delih ruske literature - na primer Maksim Gorki jo pogosto omenja v svojem "Otroštvu".

"Spal sem med pečjo in oknom, na tleh, imel sem premalo prostora, in sem noge potiskal v podpeček, kjer so me žgečkali ščurki. Ta kotiček mi je prinesel veliko nevšečnosti - moj dedek je med kuhanjem neprestano razbijal steklo na oknu s konicami ročajev in železne palice."

Peč je imela "ženski kot" ali "kut", kamor je bilo moškim prepovedano vstopati. Tam je bila spravljena posoda in ženske so se ukvarjale z ročnimi deli. Pogosto je bil "kut" ločen od glavnega dela koče s posebno zaveso. Za njo se je skrila nevesta pred poroko, ženske so tukaj tudi rojevale in dojile.

Pri gradnji nove koče je bilo najprej treba načrtovati peč in šele nato vse drugo. Od tod tudi izhaja ruski pregovor "Plesati od peči" (Začeti pri peči, op. ur.) S pečjo so povezani tudi številni drugi pregovori: "Če boš ležal na peči, bo tudi peč prazna"; "Če bi rad jedel kolače, ne leži na peči."

Kako je izgledala ruska peč

Ruska peč je svoj današnji videz dobila okoli 15. stoletja. V različnih regijah Rusije so se peči lahko razlikovale po zasnovi in ​​materialih, iz katerih so bile zgrajene - lahko so bile kamnite ali glinene, in pretežno na drva (redkeje so se ogrevale z gnojem, slamo ali šoto).

Peč je osrednji element notranjosti tradicionalne ruske hiše, stare peči pa so zavzemale skoraj polovico stene. Od peči do nasprotne stene so bili postavljeni leseni pogradi, na katerih je bilo mogoče spati.

Pečarstvo je bilo pomemben del ruskega življenja, pečarji pa so predstavljali zahtevan in prestižen poklic, ker je bila zgradba peči zelo zapletena.

Glavni del peči je lonček ali zgorevalna komora, kjer gorijo drva. V njem so tudi pripravljali hrano - pogosto so v gorečo ali že postopoma ohlajajočo se peč postavili glinene ali litoželezne lonce s posebnimi ročaji, ki jih je moč videti v katerem koli muzeju ruskega življenja. Nekatere peči so imele tako veliko komoro, da se je bilo mogoče tudi umiti v njej.

Neposredno pod pečjo je bil "pod", posebna vdolbina, kjer so pekli kruh. V peč so ga postavili, ko je bila še vroča, tako se je pojavila hrustljava skorjica, nato pa se je kruh pekel dalje v že ohlajajoči se peči. Tudi pečeno mleko je nastajalo v ruski peči (več o tem, kako se je pojavila ta edinstvena ruska pijača, si lahko preberete tukaj).

Prostor, kjer je bilo urejeno ležišče, se je imenoval "prekrivalo" ("perekriška"). Pogosto je bil pod samim stropom, kjer se je zbirala vsa toplota. Že zgorela peč se je zelo dolgo ohlajala, zato je bilo v njej in na njej mogoče segrevati hrano in vodo, v majhne niše pa so shranjevali ali sušili hrano - gobe ali zelišča, ter pospravljali oblačila ali obutev.

Drva in ostali pribori za peč so bili spravljeni v podpečku, kjer so živele miši in ščurki. Tja so spravljali tudi vse nepotrebne stvari.
V bogatih hišah so bile peči okrašene z barvanimi glinenimi ploščicami. Ta obrt je postala še posebej priljubljena konec 19. in začetek 20. stoletja, ko je prišel v modo "ruski" stil.

Mistični in praktični pomen ruske peči

Praznoverni ruski kmetje so verjeli, da za pečjo ali v podpečku prebiva domovoj, zaščitnik domačega ognjišča". Verjeli so tudi, da je peč zdravilna - nanjo so položili bolnike v upanju na hitro okrevanje, in vdihavali paro iz peči, ki naj bi bila zelo koristna. Pepela iz peči niso zavrgli - uporabljali so ga za zdravilna mazila, napitke in tudi za bolj praktične namene - kot milo in belilo za perilo.

Peč so začeli kuriti z nastopom prvega hladnega vremena - približno od oktobra do aprila ali maja. Ruski predniki so imeli tudi veliko vraž in prepričanj za napoved vremena - pri čemer jim je pomagala tudi ruska peč. Če je peč gorela močno in so drva plapolala v rdečem ognju, potem naj bi prišla zmrzal. Če pa so drva gorela tiho in v beli barvi, pa naj bi prišlo do otoplitve.

Usoda ruske peči

Stanislav Žukovski

Od sredine 19. stoletja so masivne ruske peči začele izginjati, na njihovo mesto pa so prišle kompaktne nizozemske opečnate peči. Niso bili le manjše, ampak tudi preprostejše v svoji zgradbi. Na njih ni bilo več možno ležati, vendar pa so ohranile majhen prostor, ki je bil uporabljen kot štedilnik.

Dandanes je pravih ruskih peči precej malo, lahko jih vidite samo v muzejih. V sodobnih vaških hišah pa še danes uporabljajo nizozemske peči.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke