Joe Biden in njegovo dolgoletno ukvarjanje z Rusijo

Ruski premier Vladimir Putin (desno) in ameriški podpredsednik Joe Biden med srečanjem v Moskvi 10. marca 2011.

Ruski premier Vladimir Putin (desno) in ameriški podpredsednik Joe Biden med srečanjem v Moskvi 10. marca 2011.

Reuters
Bodoči ameriški predsednik naj bi Vladimirju Putinu nekoč celo ponudil skrajno nepričakovano službo.

Po pisanju večine glavnih medijev ima novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike za sabo že dolgo politično zgodovino. Na njegovem seznamu političnih podvigov so tudi pogajanja z Moskvo. Zanimivo je, da je imel Joe Biden opravka tako z nekdanjo ZSSR kot sodobno Rusijo. Tukaj je kratka zgodovina Bidnovih odnosov z državo, ki jo je pred kratkim označil za »trenutno največjo grožnjo ZDA«.

1979

Joe Biden je postal ameriški senator leta 1972, leto dni kasneje pa je obiskal ZSSR. Šest let zatem, avgusta 1979, se je zopet vrnil z uradnim obiskom. Njegova destinacija je bil Leningrad, njegov cilj pa prepričati ostale ameriške senatorje, da podprejo dogovor o zmanjšanju jedrskega orožja med ZDA in ZSSR.

To je bil čas, ko sta bili obe velesili vpeti v kompleksna pogajanja, ki jih je krojilo hladnovojno okolje nezaupanja. Biden je bil močan podpornik pogajanj o omejevanju strateškega jedrskega orožja (SALT II).

Glede na stopnjo medsebojnega nezaupanja med velesilama je bilo za mladega Joeja Bidna navdušiti ameriške vojne jastrebe za idejo o pogajanjih z njihovim ideološkim sovražnikom izjemno težaven podvig.

»Leta 1979 je bil Joe Biden zagovornik nadzora nad strateškim orožjem na splošno, še posebej pa sporazuma SALT II. Namen je bil prepričati kolebajoče senatorje podpreti sporazum, ki je bil podpisan junija in je čakal na ratifikacijo v Senatu,« pravi profesor Peter Kuznick, strokovnjak za ameriško zgodovino dvajsetega stoletja.

»Zanimivo je, kakšno vlogo je takrat odigral mlajši in očitno progresivnejši Joe Biden. Biden je imel močno zaupanje v mednarodne pogodbe. Želel si je globokih rezov pri jedrski in konvencionalni oborožitvi. Prizadeval si je za umiritev hladnovojnih napetosti,« pravi.

Med svojim avgustovskim obiskom se je Biden srečal s ključnimi predstavniki tedanjega sovjetskega političnega vodstva, med drugim z generalnim sekretarjem KP ZSSR Leonidom Brežnjevom, premierjem Aleksejem Kosiginom in zaslužnim sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom.

V govoru študentom Moskovske državne univerze leta 2011 se je Biden spomnil svojega obiska leta 1979:

»Brežnjevu je zdravje takrat pešalo še bolj, kot smo mislili. Kmalu po začetku sestanka se je opravičil in vodenje prepustil premierju Kosiginu, ki je v uvodnem nagovoru povedal nekaj, česar ne bom nikoli pozabil: »Senator, preden začnemo našo diskusijo, se dajmo strinjati, da mi ne zaupamo vam in vi ne zaupate nam. In za to imamo oboji dobre razloge.«

Sovjetski tisk je objavil kratko zgodbo o Bidnovem obisku ZSSR z naslovom Seznanitev z Leningradom. Članek v časopisu Pravda je govoril o Bidnovem obisku spominskega pokopališča Piskarjovskoje v Leningradu.

Prispevek v časopisu Pravda

»Človeštvo je hvaležno ljudem Leningrada za njihov velik uspeh. Mir, ki je bil priborjen, more biti cilj vseh nas,« naj bi takrat izjavil Biden.

Biden je ZSSR obiskal še enkrat in sicer leta 1988 kot član komiteja za zunanje odnose ameriškega Senata. O njegovem obisku priča le nekaj redkih črno-belih fotografij, na katerih je slikan skupaj s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom.

Senator Delawarea član Senata za zunanje odnose Joe Biden (drugi z leve) s predsednikom Predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR Andrejem Gromikom (drugi z desne) med pogajanji v Kremlju.

Na fotografijah je nasmejani Biden, medtem ko Gromiko, ki je veljal za zadržanega in trdega pogajalca, med stiskom rok deluje precej bolj mračno.

Joe Biden in Andrej Gromiko

Ponudba za delo Putinu

Za razpadom Sovjetske zveze se je hladna vojna končala in Biden se je povzpel po politični karierni lestvici. Z novonastalo Rusijo se je vnovič ukvarjal v vlogi ameriškega podpredsednika pod Obamovo administracijo.

V prvih letih je Obama predlagal t. i. politiko »reseta« v odnosih med Moskvo in Washingtonom, s katero je želel normalizirati ameriško-ruske odnose po rusko-gruzijski vojni leta 2008. Z Bidnom v vlogi podpredsednika sta državi leta 2010 podpisali ključni sporazum START, določal zmanjšanje jedrskega orožja.

Leta 2011 je podpredsednik Biden obiskal Moskvo kot Obamov odposlanec in se srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in Vladimirjem Putinom, ki je takrat služil v vlogi ruskega premierja.

Ameriški podpredsednik Joe Biden (desno) in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med srečanjem v predsedniški rezidenci Gorki blizu Moskve. 9. marca 2011.

Biden je položil teren bodočemu obisku Obame v Rusiji, se pogovarjal o prihodnosti »resetiranja« ameriško-ruskih odnosov in perspektive za članstvo Rusije v Mednarodni trgovinski organizaciji (WTO), se sestal z ruskimi in ameriškimi podjetniki ter imel govor (zgoraj) za študente Moskovske državne univerze.

Nekateri ruski intelektualci so poskušali prodreti skozi Bidnovo uradno politično agendo. Priznani strokovnjak za mednarodne odnose in glavni urednik revije Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov je objavil prispevek, v katerem je opisal nenavaden Bidnov načrt, ko je ta želel Vladimirju Putinu ponuditi položaj generalnega sekretarja zveze NATO.

Lukjanov piše, da naj bi Biden med obiskom v Moskvi leta 2011 Putinu ponudil ta prestižen položaj v Severnoatlantskem zavezništvu v zameno za rusko vojaško intervencijo v Libiji. A kakorkoli neverjetno že deluje ta trditev, avtor pravi, da sta jo potrdila dva neodvisna vira v Bruslju.

Ameriški podpredsednik Joe Biden (desno, s hrbtom proti kameri) posluša ruskega premierja Vladimirja Putina (levo) v Moskvi. 10. marca 2011

Kakor vemo je Rusija namreč nasprotovala vojaški intervenciji v Libiji, ki se je zgodila kmalu po Bidnovem obisku pri Vladimirju Putinu leta 2011. Slednji se je leto dni kasneje ponovno vrnil na položaj predsednika in nikoli osebno ni potrdil, da bi dobil takšno ponudbo.

Po letu 2011 je Biden postal vse bolj sumničav do Moskve in ob več priložnostih kritiziral Putinovo zunanjo politiko. Nazadnje je tekom debat v sklopu letošnje volilne kampanje za ameriškega predsednika Rusijo označil za »trenutno največjo grožnjo ZDA«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke