Šest neverjetnih prazgodovinskih spomenikov v Rusiji

1. Dolmeni zahodnega Kavkaza, 2500 p.n.š.

Dolmenov, megalitskih grobnic ali svetišč je v kavkaških gorah tako veliko, da znanstveniki govorijo celo o posebni "kulturi dolmenov", ki je obstajala na Zahodnem Kavkazu okoli leta 2500-2000 pred našim štetjem. Obstaja približno 3000 dolmenov - spomenikov te dobe, toda le šest odstotkov jih je bilo izkopanih ali preučenih. Ponavadi gre za hiše iz velikih kamnitih plošč z luknjami na prednji plošči, ki jih je moč zapreti s kamnitim pokrovom.

2. Petroglifi, različne regije iz, že iz leta 12000 p.n.š.

Petroglife, prazgodovinske kamnite rezbarije, ki prikazujejo živali ali svete simbole, najdemo v mnogih delih Rusije: v Altajski regiji, v različnih delih Karelije, v kanjonu Arguna v Čečeniji, v bližini jezera Kanozero v Murmanski regiji... Toda najbolj impresivne ruske petroglife, ki segajo v obdobje 12000–9000 pred našim štetjem, najdemo na ruskem Daljnem vzhodu - 75 kilometrov severno od Habarovska v nanajski vasi Sikači-Aljan.

3. Kamniti labirinti, Arhangelska regija, 1000-500 p.n.š.

Kamniti labirinti so severni tip kultnih objektov. Največ jih najdemo na Švedskem (tam jih je približno 300), na Finskem (približno 150), na Norveškem (20) in v Rusiji (približno 50) - na polotoku Kola in na različnih otokih v Belem morju. Toda največ ruskih labirintov je mogoče najti na enem samem mestu: na otoku Bolšoj Zajackij, enem od Soloveckih otokov v Arhangelski regiji v Rusiji.

Ocenjujejo, da so ti labirinti stari že 2500-3000 let. Uporabljali so jih za nekatere kultne namene, izdelani pa so bili s pomočjo lokalnih balvanov. Vsak od njih ima samo en vhod, ki služi tudi kot izhod. Na Soloveckih otokih je skupno 35 labirintov.

4. Uralski piktogrami, okoli 10.000 p.n.š.

Ob bregovih reke Tagil, Nejve in Rež v predelu gorovja Ural se nahaja območje, kjer so našli številne prazgodovinske piktograme. Race, gosi, labodi, jeleni, losi, antropomorfne figure, geometrijske oblike - "galerija" je ogromna in zajema več kot 90 lokacij.

Piktogrami so bili naslikani z "okrom" (verjetno pomešanim s krvjo) ali drugimi naravnimi barvami. Prvi piktogrami na tem območju so bili odkriti v poznem 17. stoletju in kopirani leta 1705. Določiti natančno starost piktogramov je zelo težko, vendar strokovnjaki pravijo, da gre najverjetneje za obdobje neolitika (približno 10.000 p.n.š.).

5. Dolmeni na otoku Vera, Čeljabinska regija, 3000-2000 p.n.š.

V 2000-ih je bila na Uralu odkrita ločena dolmenska kultura - več kot 200 dolmenov, manjših od kavkaških, postavljenih okoli 4. tisočletja pred našim štetjem. Najpomembnejši kompleks se nahaja na majhnem otoku Vera (le 450 m dolžine v svojem najširšem delu) na jezeru Turgojak v Čeljabinski regiji.

Kompleks naj bi izviral iz 4. do 3. tisočletja p.n.š. Njegova največja zgradba je kamnita suhozidna konstrukcija dimenzije 19x6 metrov, vklesana v tla in prekrita z megalitskimi nagrobnimi kamni. Struktura, ki na videz izgleda kot nekakšen tempelj, je usmerjena po glavnih smereh neba, ima okna in skulpture živalskih glav. Na otoku je več kot 40 spomenikov, vključno s kultnimi mesti in prazgodovinskim kamnolomom, ki so ga uporabljali za sekanje kamnov.

6. "Dežela mest" ali kultura Sintašta, Južni Ural, 3000–2000 p.n.š.

V sedemdesetih letih so na južnem Uralu na območju približno 350 kvadratnih kilometrov odkrili ostanke številnih starodavnih mest. Območje se je imenovalo "Dežela mest" in je pripadalo arheološki kulturi Sintašta. Vsa mesta so bila zgrajena v isti dobi in imajo veliko skupnega - vsa so imela zunanje obzidje, kanalizacijske sisteme in si delila podobno osnovno arhitekturo. V mestih so živeli ljudje kavkaške rase, ki so se ukvarjali s trgovino in metalurško proizvodnjo: domnevno naj bi v teh mestih proizvajali bron. Prebivalci kulture Sintašta so uporabljali tudi kočije - v tej regiji so našli najstarejšo odkrito kočijo (2026 p.n.š).

Arkaim, odkrit šele leta 1987, je najpomembnejši kraj v tem območju. Njegovo pravo ime ni znano - sedanje ime je dobil šele ob odkritju. Gre za krožno strukturo s premerom približno 170 metrov, ki ima utrjeno bivalno površino, dve pokopališči, hleve in delavnice. V Arkaimu so prav tako proizvajali bron in bili kos vojaškim napadom. Na najdišču še danes potekajo arheološke raziskave.