Predstavljajte si podobo tipičnega ameriškega predmestja ali majhnega mesteca: dvoetažne hiše z zelenico in zadnjim dvoriščem za nedeljski žar, nizke bele ograjice in ravne asfaltirane ceste. Ampak, a bi si lahko mislili, da so takšne soseske obstajale tudi v Sovjetski zvezi in to v najbolj oddaljenih koncih države?
Eno od najznamenitejših "ameriških mestec" stoji na jugu Urala v industrijskem Magnitogorsku. Leta 1925 se je sovjetsko vodstvo odločilo za gradnjo Magnitogorskega metalurškega kombinata, leta 1930 pa je bila sklenjena pogodba s podjetjem Arthur McKee Company za projektiranje in obče vodenje projekta. Ameriški inženirji so maja 1930 pripotovali na Ural in predstavili načrt za kombinat po vzoru tovarne U.S. Steel v ameriški zvezni državi Indiana, vendar jim na koncu ni uspelo vseh načrtov dokončati v določenem roku in pogodba je bila predana sovjetskim projektantskim inštitutom.
Ne glede na to je bilo za tuje strokovnjake ob njihovem prihodu že postavljeno naselje Berjozki (Brezice oz. "majhne breze"), ki je stalo sedem kilometrov od tovarne. Sestavljale so ga čudovite hiške z zelenicami, elektriko, centralnim ogrevanjem in vso potrebno infrastrukturo v obliki sprehajalnih poti in teniških igrišč. Med ljudmi je bilo naselje znano kot Amerikanka.
Čeprav je bilo naselje Berjozki uradno opredeljeno kot delavsko naselje, običajni delavci tam nikoli niso stanovali. Njihova domovanja so bila precej skromnejša, v najboljšem primeru so to bile hladne lesene barake.
Potem ko so ameriški inženirji odšli, se je tam naselila partijska elita. Danes so mnoge od teh hiš zapuščene in propadle, a v nekaterih še vedno obstaja življenje.
To naselje je bilo zgrajeno za ameriške inženirje podjetij Ford in Ostin, ki so prišli v Rusijo pomagati graditi avtomobilsko tovarno GAZ konec dvajsetih in v začetku tridesetih let. Tukaj so stale eno- in dvoetažne hiše s skrbno urejenimi zelenicami, sprehajalnimi potmi, džez klubom in trgovino, posebej za tuje strokovnjake.
Tujci so razvili tudi načrt za gradnjo delavskih naselij bodočih delavcev tovarne, t. i. Socgorod, čeprav je bila na koncu srpejeta bolj "razširjena varianta".
Danes so se na mestu vseh teh starih hiš pojavila nova stanovanjska naselja rajona Avtozavodski. Edina ohranjena zgradba ameriškega naselja je nekdanja savna (banja), v kateri je danes trgovina z avtodeli.
Ena glavnih znamenitosti prestolnice republike Karelije Petrozavodsk je ameriško mestece v centru mesta. V majhni četrti, obdani z ulicami Anohina, Gorkega in Lenina, je med leti 1930 in 1935 živelo okoli 6.500 finskih izseljencev iz ZDA. V ZSSR so pripotovali v iskanju dela, saj je Združene države takrat zajela velika gospodarska kriza, mlada sovjetska država pa je tujim strokovnjakom obljubljala privilegije. Ameriški Finci so v Karelijo prišli, da bi pomagali v lesnopredelovalni industriji. Tujci so se od domačinov precej razlikovali: nosili so ameriške plašče in klobuke, govorili mešanico angleščine, finščine in ruščine ter jedli svinjino s fižolom.
V ameriškem mestecu v Petrozavodsku so stale večdružinske lesene hiše, menza ter klub, kjer so vrteli finske klasike. Hiše so bile zgrajene skupaj s savnami, kljub temu, da vodovoda v tistih časih še ni bilo. Danes je od mesteca ostal le še par hiš, v katerih še vedno živijo ljudje.
Primestni zaselek Zima blizu mesta Južno-Sahalinsk je sodobno ameriško mestece, zgrajeno v začetku 21. stoletja. Zgradili so ga po načrtu ameriških arhitektov za namestitev ameriških naftnih inženirjev, ki so prispeli na ruski Daljni vzhod – in gradnja je izpadla precej avtentično: namesto ulic Puškina in Gorkega sta tukaj Ulici sončne in Lunine svetlobe ter Prehod modrih jelk. Namesto visokih ograj so pred vsako hišo urejene zelenice in visoki poštni nabiralniki. Imena ulic so bila seveda napisana tudi v angleščini, da bi se tujci počutili kot doma. Danes naselje velja za nadstandardno četrt, kjer pa že živi pretežno rusko prebivalstvo.
Preberite še: Zakaj so avti sovjetskih voditeljev izgledali tako ameriško?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
