Dvanajst pravil za vzgojo otrok po principih Katarine Velike

Dennis Dugan/Universal Pictures, 1990; Fjodor Rokotov/Tretjakovska galerija
Ne zavijajte ga preveč, ne dajajte mu preveč hrane in ne omejujte mu igre. Cesarica je vsem pedagogom svojega vnuka, bodočega carja Aleksandra I., napisala več navodil, ki so aktualna še danes.

Tradicije vzgoje prestolonaslednikov v Rusiji so se oblikovale skozi stoletja: ruske kneze so ujčkali in negovali z vseh strani, zavijali so jih v krzno, jih hranili do 5-krat na dan in jim dajali sladkarije brez kakršnih koli omejitev. Varuške in vzgojiteljice so z njimi govorile izjemno nežno, in jih niso nikoli kaznovale. Imeli so ogromno igrač in so se "igrali" še v svojih mladostniških letih - spomnite se zabavne vojske Petra Velikega.

Na to, kako so ruski dvorjani vzgajali njenega sina Pavla I., mlada Nemka Katarina II., ni mogla dosti vplivati. Vendar pa je poudarjala žalostno dejstvo, da ima slabo zdravje in dušo - in za vse krivila njegovo vzgojo.

Ko je Katarina II. končno začela kraljevati brez omejitev, se je odločila, da bo posredovala pri vzgoji svojega ljubljenega vnuka (bodočega carja) Aleksandra, pa tudi njegovega brata Konstantina. Leta 1784 je cesarica lastnoročno napisala odlok "Navodila o vzgoji". Po njenih besedah ​​je bila glavna stvar, ki so jo morali pridobiti otroci, "spodobno in natančno pojmovanje stvari, zdravo telo in um."

1. Oblačila

Obleka naj bo čim bolj preprosta in lahka. "Oblačila njihovih visočanstev ne smejo biti preveč topla ne poleti ne pozimi, in tudi ne preveč težka, ne preveč tesna, in naj ne preobremenjujejo (zlasti) prsnega koša."

2. Prehrana

Hrana naj bo preprosta in kuhana brez začimb in z malo soli. Če so otroci lačni med kosilom in večerjo, jim lahko daste košček kruha, poleti pa namesto enega od obrokov ponudite jagodičevje ali sadje.

"Ne bi smeli jesti, ko so siti, in naj ne pijejo, če niso žejni; in če so siti, naj jim ne ponujajo hrane ali pijače."

Katarina je tudi svetovala, da se otrokom ne daje vina, razen, če tako predpiše zdravnik...

3. Svež zrak

Cesarica je svetovala prezračevanje otroške spalnice, zlasti ponoči. Pozimi prostor ne sme biti preveč ogrevan. Temperatura ne bi smela biti višja od 13-14 stopinj Reaumurja (kar je približno 16-17 stopinj Celzija).

In seveda čim več časa biti zunaj na svežem zraku - "Da bi njihova visočanstva bila poleti in pozimi čim več zunaj na svežem zraku."

4. Utrjevanje in kopanje

Cesarica je opazila, da parjenje v ruski banji in nato kopanje v hladni vodi blagodejno vpliva na zdravje. Za preprečevanje prehladov priporoča umivanje nog v hladni vodi - in nikakor se ne bati, da si bo otrok zmočil nogi. "Poleti naj plavajo, kolikor hočejo, le da se pred tem ne spotijo preveč."

5. Spanec

Katarina je zapisala, naj otroci ne spijo na mehkih blazinah in naj bodo odeje lahke. Med spanjem ne preveč zavijati glave, naj odhajajo zgodaj v posteljo in tudi zgodaj vstanejo. "Osem do devet ur spanja naj bi bilo popolnoma dovolj." Budite jih nežno, s tihim klicanjem po imenu.

6. Igre

Otrokom ni treba omejevati igranja. "Spodbujati jih je treba pri vsakem gibanju in igri, primerni njihovi starosti in spolu; kajti gibanje daje telesu in umu moč in zdravje." Poleg tega se odrasli ne smejo vmešavati v igre, razen če jih otroci prosijo za sodelovanje. "Če damo otrokom popolno svobodo v igri, lahko veliko več izvemo o njihovem karakterju in vzgibih."

Otrok ne puščajte v brezdelju, vendar jih ne silite k učenju, ampak njihovo radovednost nenehno hranite z različnimi vajami.

7. Zdravila

"Ne dajajte jim nobenih zdravil, če niso nujno potrebna." Cesarica zelo napredno ocenjuje, da je bolje preventivno krepiti zdravje otroka, kot pa mu dajati zdravila do neskončnosti, saj ta privabljajo samo nove bolezni.

Poleg tega mladi organizmi pogosto občutijo mrzlico ali povišano telesno temperaturo, kraljica to pripisuje njihovi majhni rasti in verjame, da oboje mine samo od sebe brez posredovanja zdravnikov.
Bolečine zaradi ran, sončnih opeklin in podobne zadeve je seveda potrebno zdraviti. Toda to delajte počasi, brez naglice, da se otroci naučijo potrpljenja.

8. Vzgoja lepega značaja

Preprosto pravilo je, da je za lepo obnašanje in uspeh otroka potrebno hvaliti, za slabo obnašanje pa osramotiti. "Običajno nobena kazen ne more biti otroku koristna, če je ne kombiniramo z občutkom sramu, ker so nekaj storili narobe." Otroke je treba motivirati, da se obnašajo lepo, da si "pridobijo" ljubezen in pohvalo.

A ne glede na to, koliko jih kaznujete, je vzgoja nemogoča brez osebnega zgleda. "Vzgojitelji naj pred svojimi vzgojenci ne počnejo tistega, česar ne želijo, da bi otroci posvojili, in slabe in hudobne primerne popolnoma skrijejo pred očmi in ušesi njihovih visočanstev."

"Laži in prevare naj bodo prepovedane tako otrokom kot tudi tistim v njihovi bližini, niti v šali, čim bolj jih odvrniti od laži."

9. Solze

Otroci jokajo iz dveh razlogov: 1) zaradi trme, 2) zaradi občutljivosti in nagnjenosti k pritoževanju, pravi Katarina. A tega ne bi smeli spodbujati. Otroci naj ne poskušajo doseči vsega, kar hočejo, s solzami. Naučite otroke, da "trpijo bolečino s potrpljenjem in brez sitnarjenja."

"Že od mladih nog moramo otrokovo hotenje podrediti zdravi pameti in pravičnosti."

10. Skrb za druge

Otrok ne smete tepsti ali kregati, in tudi ne smete tepsti ali kregati koga v pričo njih. Prav tako jim ne smete dovoliti, da se izživljajo nad živalmi in žuželkami. Naučite jih skrbeti za to, kar jim pripada, naj bodo to živali ali cvetlice v lončkih.

"Glavna lastnost vzgoje otrok mora biti ljubezen do bližnjega."

11. Strahovi

Otroke je treba v otroštvu zaščititi pred tem, česar se bojijo - in nikakor jih namenoma strašiti. Kasneje jim lahko pomagate razumeti njihove strahove in jih jim predstavite - ali pa jih poskušate spreobrniti na šalo.

12. Spoštovanje

Katarina svetuje, naj otroke naučijo spoštovanja, "spoštovanje pa temelji na tem, da nimajo slabega mnenja ne o sebi ne o svojem bližnjem."

"Štiri stvari so povsem v nasprotju s spoštovanjem:

1) Naravna nesramnost je tista, ki brez ponižnosti do drugih ljudi ne upošteva njihovih namenov, niti njihove telesne strukture ali stanja.

2) Zaničevanje ljudi, nespoštovanje, kar se izkazuje v pogledih, besedah, dejanjih in gibih.

3) Obsodba z besedami in posmehovanjem dejanj bližnjega, namerni spori in nenehna nasprotovanja.

4) Naravnanost, ki se ukvarja z drobnarijami, ki v drugih vedno najde nekaj, na kar se lahko naveže, jih obsoja in jim nasprotuje; tudi prekomerno spoštovanje je lahko nevzdržno v družbi. "

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke