Sovjetski pilot, ki je mislil, da lahko pristane na slepo … in povzročil katastrofo

Eduard Marmet (CC BY-SA 3.0)
Zaradi njegove nezaslišane odločitve je življenje izgubilo 70 potnikov.

20. oktobra 1986, zgolj nekaj minut pred 16. uro, se je pristajalni stezi v Samari z nevarno visoko hitrostjo približalo potniško letalo Tu-134. V samo nekaj sekundah je trčilo ob tla in zagorelo.

Kot se je izkazalo kasneje, je pilot letala poskušal pristati na slepo, sporna stava, ki jo je sklenil s kopilotom, pa se je končala tragično.

Slepo pristajanje

Za 87 potnikov in 7 članov posadke bi to moral biti povsem običajen let iz Sverdlovska (danes Jekaterinburg) proti Groznemu z vmesnim postankom v Kujbiševu (danes Samara). Pri vkrcanju so potniki s sabo imeli osebno prtljago, z njimi so bili tudi otroci.

Prvi del poti je bil navaden. Letalo je normalno vzletelo in tudi čas v zraku ni bil nič posebnega. Nato pa, preden se je na obzorju pojavilo mesto, je pilot prišel na noro idejo.

Aleksander Kljujev je s svojim kopilotom Genadijem Žirnovom sklenil stavo. Trdil je, da lahko pristane letalo na slepo, torej brez da bi gledal tla in si pomagal zgolj z instrumenti. Motivi za kopilotovo odločitev, da stavo sprejme, so še danes nejasni, saj bi jo lahko dobil le tako, da bi umrl. Incident se da razložiti s pilotovo avtoriteto in vplivom, ki ga je imel nad svojo posadko.

Ob približevanju pristajalni stezi je Kljujev uporabil senčila, da si je od znotraj zastrl pogled, in pričel z usodnim pristajanjem. Kopilot in preostanek posadke proti temu nezaslišano tveganemu početju pilota ni protestiral, niti potem, ko se je vklopil opozorilni sistem za približevanje tlom.

Ob stiku s tlemi so se zlomila pristajalna kolesa, letalo se je prevalilo in trup je razpadel na dva dela. Gorivo se je razlilo po vročih motorjih, zato je ostanke letala zajel ogenj, potniki pa so ostali ujeti znotraj.

Mrtva trupla in jedek dim

Dežurni letališki gasilci so na kraj nesreče prispeli v rekordnem času. V samo eni minuti in pol so pričeli reševati potnike iz ognjenih zubljev in jedkega dima.

"Tako grozljivega prizora niso vsi prenesli, brez da bi se zdrznili. Od pogleda na trupla in ogabnega smradu po gorečem mesu smo mnogi bruhali. Hkrati se je znotraj trupa valil zadušljiv vonj po zažganem materialu in delati je bilo treba z zaščitno masko," je povedal V. Frigin, eden prvih gasilcev, ki so prišli na kraj nesreče.

Gasilci so se morali boriti s plameni in dimom, medtem ko so med gorečimi razbitinami in trupli iskali preživele.

"Ko sem se podal v zadimljeno razpoko v trupu, sem nemudoma zagledal truplo, ki mi je viselo nad glavo, privezano z varnostnimi pasovi. Letalo se je namreč prevalilo, zato so sedeži s potniki posledično viseli s stropa. Mnoga trupla so bila popolnoma gola, druga pa samo brez čevljev. Vse to je bodisi odtrgal zračni tok, bodisi je zgorelo," je Frigin opisal svojo grozljivo izkušnjo.

Mrtva trupla so padala po gasilcih, medtem ko so se ti prebijali po obrnjenem letalu v iskanju preživelih. Čeprav so uspeli nekaj potnikov rešiti, jih je večina, kljub junaškemu podvigu gasilcev kasneje umrla.

Fotografije in KGB

Na prizorišče je kmalu prispela policija in zaprla območje okoli letala. Sledil je KGB, da bi poskrbel za to, da grozljive podrobnosti nesreče ne bi prišle v javnost.

Samo po zaslugi gasilca Frigina so fotografije gorečega letala preživele in zaokrožile. "Ne samo, da sem iz letala po službeni dolžnosti vlekel trupla, poskusil sem napraviti tudi čim več fotografij prizorišča. Menil sem, da bodo prišle zelo prav pri preiskavi vzrokov nesreče," je povedal Frigin.

A KGB-jevi agenti na terenu so gasilca ustavili in zaplenili enega od dveh filmov, ki jih je posnel. Drugi film je Frigin predal enemu svojemu kolegu in mu naročil, naj ga skrije.

Po nesreči so preiskovalci prišli do zaključka, da je bila krivda na strani pilota: pilot je kršil pravila letenja, kopilot pa ni sprejel ukrepov, da bi preprečil nesrečo.

Pilot Aleksander Kljujev je sedel na zatožno klop – obravnava se je odvijala za zaprtimi vrati brez prisotnosti novinarjev – in bil obsojen na 15 let zapora. Izpuščen je bil po šestih. Kopilot Genadij Žirnov ni dočakal sojenja, saj je umrl v bolnišnici po srčnem infarktu. Priče pravijo, da je v obupu poskušal reševati potnike ter se večkrat podal v goreče letalo, dokler ni padel v nezavest.

Smrtonosna stava je stala življenja 70 ljudi, vključno s 14 otroki, še veliko več ljudem pa tragično odvzela najbližje.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke