Sledi razdejanja: Kraji v Moskvi, ki še vedno nosijo brazgotine druge svetovne vojne

1. Ulica Mohovaja 10

Ulica Mohovaja 10.

Ruski muzejski sklad

Ti dve hiši s številkama 10/1 in 10/2 na ulici Mohovaja sta videti kot kompleks dveh enako oblikovanih zgradb enake višine. Ena od njiju je videti v polni velikosti (10/1), druga pa nekoliko manjša: spredaj ponuja prostor le trem oknom (10/2). Pravzaprav gre za dele ene same stanovanjske stavbe, zgrajene leta 1892. Avgusta 1941 jo je zadela bomba, ki je padla skozi vsa štiri nadstropja, eksplodirala v bližini kleti (ki je bila uporabljena kot zaklonišče) in uničila del stavbe. Vsi odpadli deli so ravno tako zagoreli. Preostali del stavbe je kljub škodi ostal na mestu, zato je bila sprejeta odločitev, da se jo v celoti ohrani.

Danes dve stavbi.

2gis

Prebivalcev te stavbe niso preselili drugam (saj jih takrat dejansko ni bilo kam preseliti), po prenovi pa se je spremenila v dve hiši, ki skozi vrzel med njima razkrivata Kremelj.

2. Kino "Velikan"

Kino leta 1917.

Državni osrednji muzej novejše zgodovine Rusije

Stavba na vhodu v park Gorki z ulice Krimski Val se je pojavila konec 19. stoletja kot oddelek ladjedelnice. Leta 1923 ga je arhitekt Aleksej Ščusev spremenil v čudovito razstavno dvorano, leta 1933 pa je bil rekonstruiran v kino z nazivom "Velikan". To je bil eden prvih zvočnih kinematografov v Moskvi. "Velikan" je deloval do leta 1942. Tistega leta je bomba zadela osrednji del stavbe. Ta del je bil uničen, toda desna in leva bočna krila so preživela eksplozijo. Uničeni del ni bil nikoli obnovljen - osrednja fasada skriva prazno mesto brez strehe.

Uničen osrednji del.

Live today, Die tomorrow!/Youtube

Danes ta nepoškodovana krila zasedata park Gorki in muzej sodobne umetnosti "Garaž" ("Garaža"). Leta 2016 se je pojavil projekt obnove, ki je bil leta 2019 dokončno odobren. Stavba naj bi tako ohranila svoj videz in ponovno postala prostor za kino, vendar je vse skupaj še vedno v fazi projekta.

3. Državni muzej likovnih umetnosti A. S. Puškina

Muzej.

Moskovski glavni arhivski oddelek

Puškinov muzej na ulici Volhonka 12 je bil v času vojne zaprt. Njegovi najdragocenejši razstavljeni predmeti so bili evakuirani v Sibirijo, sam muzej pa je preživel izredno težke čase. Avgusta 1941 je na njegovem ozemlju padlo približno 150 zažigalnih bomb. Le-te so povzročile požar v drugem nadstropju. Takrat so Moskvo močno bombardirali in poklicnih gasilcev ni bilo dovolj, zato so se morali muzejski delavci sami spopasti z ognjem. Ni jim uspelo rešiti okrasne plošče "Afinskoje Kladbišče" ("Atensko pokopališče") Aleksandra Golovina, ki jo je naslikal posebej za ta muzej.

Bombni kraterji na zidu.

Google zemljevidi

Oktobra je bomba padla na ozemlje dvorca knezov Golicinov. Dvorec stoji tik ob Puškinovem muzeju, zato mu je udarni val eksplozije razbil stekleno streho, ki je bila obnovljena šele leta 1944. Zaradi tega je bila stavba pozimi polna snega. Dandanes lahko še vedno vidite veliko udarnih kraterjev na vrhu sprednje fasade muzeja, ki služijo kot spomin na padle bombe.

4. Zgradba avditorija Moskovske državne univerze

Stavba Moskovske državne univerze.

Ruska državna knjižnica

Zgradba avditorija Moskovske državne univerze (ulica Mohovaja 9) je bila v letih 1941-1942 resno poškodovana. 29. oktobra 1941 je blizu stavbe padla bomba, ki ji je razbila vsa vrata in okna. Uničena je bila tudi steklena kupola, ki so jo zgradili med obnovo 1901-1904. V znanstveni knjižnici univerze v sosednji stavbi je prišlo do strašnega nereda: knjižne police so bile uničene, vse knjige so bile vržene na tla in tudi vrata in okna so manjkala. Poleg tega bomba prizadela tudi ograjo, izdelano v imperijskem slogu.

Stavba Moskovske državne univerze v letih 1936-1941.

Arhivska fotografija

Februarja 1942 je bomba uničila mehanske laboratorije z veliko dragocene opreme. Leta 1944 so stavbo obnovili. Spomenik Mihailu Lomonosovu je pravi spomin na vojno: Sprva so ustanovitelju univerze postavili bronasti doprsni kip, toda bomba leta 1941 mu je uničila podstavek. Leta 1944 so postavili začasno skulpturo in leta 1957 se je pojavil kip, ki ga lahko vidimo še danes.

Ulica Mohovaja, stare zgradbe Moskovske državne univerze.

A.Savin (CC BY-SA 3.0)

5. Vogal ulice Nikolskaja in Bogojavlenskega pereulka

Stavba na vogalu v letih 1934-1935.

Ruski muzejski sklad

26. julija 1941 je sestreljeni bombnik strmoglavil v staro dvonadstropno zgradbo na ulici Dvadcat Pjatogo Oktjabrja (danes Nikolskaja) 6. Zanetil se je močan požar in gasilci so porabili več ur, da bi ga pogasili. Goreča hiša je bila popolnoma uničena, a brigada je rešila okoliške stavbe: ulica Nikolskaja je precej gosto pozidana, zato bi se požar zlahka razširil. Kasneje so tam zgradili novo stavbo, ki pa ni zasedla celotnega prostora, ki ga je požgalo padlo letalo.

Nova stavba.

Leonid Džepko (CC BY-SA 2.5)

Ostal je majhen prazen trg, kjer Nikolskaja ulica ustvari kot z Bogojavlenskim pereulkom. Nova zgradba je nekoliko oddaljena od ulice Nikolskaja.

6. Evangeličanska bolnišnica

Bolnišnica leta 1906.

Družinski arhiv S.G.Velička/Muzej podjetništva in dobrodelnosti

Evangeličansko bolnišnico, ki se nahaja na ulici Voroncovo Polje 14 in Obuha Pereulok 5, je v začetku 20. stoletja ustanovila luteranska skupnost. Med drugo svetovno vojno je obratovala v polnem zagonu. Leta 1941 je soseska utrpela veliko škode zaradi bombardiranja moskovske železniške postaje Kurskaja. Evangeličanska bolnišnica je stala manj kot kilometer stran od postaje. Bomba je padla v bližini bolnišnice, njeni delci pa so zadeli zid, obrnjen proti ulici Voroncovo Polje 16. Debelega zidu iz rdeče opeke niso uničili; so pa ga prekrili s številnimi globokimi kraterji, ki so ostali še danes: stavba ni bila nikoli obnovljena, čeprav je čudovit arhitekturni spomenik.

Bombni kraterji na zidu.

2gis

Vzrok je morda tudi v tem, da v stavbi še vedno obratuje bolnišnica: tam sta poliklinika in nevrološki raziskovalni center Ruske akademije medicinskih ved.

7. Timirjazev spomenik

Spomenik v tridesetih letih 20. stoletja.

TASS

Granitni spomenik, posvečen velikemu ruskemu botaniku Klimentu Timirjazevu, je bil postavljen na Tverskom bulevarju blizu Trga Nikitskije Vorota leta 1923. 5. avgusta je v bližini eksplodirala bomba. Na trgu Nikitskije Vorota je bil sedež protiletalske zaščite - najverjetneje so ciljali v njih. Eksplozija je pustila ogromen krater v tleh, uničila nekaj tramvajskih tirnic, razbila vsa okna v soseski in vrgla spomenik Timirjazeva z njegovega podstavka. Kip je počil na dva dela: obstaja legenda, da je glava poletela skozi okno ene od najbližjih zgradb. Toda v resnici se je samo odlomila. Spomenik je bil zelo hitro obnovljen, vendar je bil vidno poškodovan. Še vedno je opaznih več kraterjev na podstavku in na spodnjem delu plašča ter razpoka na vratu.

Spomenik z razpoko na vratu.

Legion Media

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.