Samo enkrat v zgodovini je nad Kremljem zaplapolala zastava Združenih držav Amerike. To se ni zgodilo zaradi potrebe snemanja kakega filma, prav tako ni šlo za šalo. Zastavo so izobesili po ukazu sovjetskega generalnega sekretarja, plapolala pa je vsem na očeh polnih devet dni.
Maja 1972 je prišlo do prelomne politične "sprostotve" - začasne, a dolgo pričakovane otoplitve odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zgodil se je prvi uradni obisk predsednika Združenih držav Amerike (Richarda Nixona) v Sovjetski zvezi.
Pred obiskom se je zvrstila veriga dogodkov, ki je trajala pet let. Januarja 1967 sta se ZDA in ZSSR dogovorili o sodelovanju na projektu Sojuz-Apollo. To je bil t. i. stisk rok v vesolju med obema državama, dogovor o skupnem človeškem poletu v vesolje. Junija istega leta je ZDA obiskal premier Aleksej Kosigin, decembra pa se je na sovjetski Akademiji znanosti odprl Inštitut ZDA in Kanade, ki je kasneje postal znan kot "leglo liberalizma". Leta 1969 so se v Helsinkih začela sovjetsko-ameriška pogajanja o omejevanju strateške oborožitve, septembra 1971 pa je bila med Kremljem in Belo hišo vzpostavljena "vroča linija". Skratka, obe velesili sta sklenili, da je treba oborožitveno tekmo nujno končati in to čim prej. Tako se je začela gradnja mostu.
Tako je prišlo do prvega uradnega obiska ameriškega predsednika na sovjetskih tleh. Dogovorjena sta bila datum in vsebina pogajanj, a tik pred zdajci je zadeva skoraj padla v vodo, saj so na predvečer obiska Združene države začele množično obstreljevati dve največji mesti v Vietnamu – Hanoi in Haiphong, na kar so se v Sovjetski zvezi burno odzvali.
Visoki uradnik mednarodnega oddelka Centralnega komiteja KPSZ Anatolij Černjajev se je kasneje spominjal, kako je bil v kabinetu Brežnjeva, ko je tega poklical Kosigin in dejal: "Poglej, kako predrzen je postal Nixon! Baraba! Poslušaj Ljonja (neformalno za Leonid), morda bi morali prestaviti njegov obisk? To bi udarilo kot bomba!" Brežnjev se ni strinjal: "Bomba že, bomba. Ampak koga misliš, da bi huje zadela?" Nixona so tako 22. maja 1972 vseeno pričakali v Moskvi.
Visokega gosta so na letališču Vnukovo pričakali desna roka Brežnjeva Nikolaj Podgorni, premier Kosigin in Brežnjev osebno.
Sovjetska stran je premislila tudi najmanjše malenkosti in posvetila pozornost celo takšni podrobnosti, kot recimo to, kako mora izgledati letališče. Generalni sekretar je zahteval, da letališče ne sme biti "prazno", in tako so na koncu poleg uradnikov in častne straže, sestavljene iz vseh treh vej vojske, kakor je zahteval protokol, na letališču zbrali množico mladih. Za transparente z napisi "Prijateljstvo" in "Ne bojevati, a trgovati" se na koncu niso odločili – ljudje so v rokah imeli le ameriške in sovjetske zastavice.
Z letališča je Nixonov konvoj zapeljal proti Kremlju po strogo vnaprej zastavljeni poti. Kakor se je dogodkov spominjal znani prevajalec in glas ZSSR na uradnih pogovorih z Washingtonom Viktor Suhodrjev, so bile Leninski prospekt in druge ulice, ki so vodile proti Kremlju, prav tako okrašene s sovjetskimi in ameriškimi zastavami.
"Manjkale pa so ’’navdušene’’ množice Moskovčanov, ki so se navadno zbrale po naročilu med obiski predstavnikov prijateljskih držav. Ne samo to, tudi naključnim mimoidočim je bil dostop do pločnikov prepovedan. Vse to je bilo dogovorjeno vnaprej," je zapisal Suhodrjev. Nixona so nastanili v Kremlju, v apartmaju zraven Kremeljske orožarne (rus. Oružejnaja palata), kjer je tudi prvič z zgodovini na drogu zaplapolala zastava Združenih držav Amerike.
Nixon je praznino na ulicah opazil šele med enodnevnim obiskom v Leningradu (danes Sankt Peterburg), saj kjerkoli se je premikal njegov konvoj, ni bilo na spregled nobenega naključnega mimoidočega, vse ulice, ki so vodile do glavnih cest, pa so bile pregrajene s tovornjaki. Ko se je ponovno vrnil v Moskvo in obiskal evangeličansko cerkev (kar je bilo prav tako dogovorjeno vnaprej), je opazil, da so med prisotnimi samo mladi moški.
Kakor se je izkazalo kasneje, so navadnim obiskovalcem ta dan prepovedali obisk cerkve, bogoslužja pa so se udeležili le sodelavci KGB v civilni opravi. To pa je bil eden od "milejših" ukrepov v sklopu pripav na Nixonov obisk; da bi imel predsednik boljši razgled, so namreč podrli celotno bližnjo zgodovinsko stanovanjsko sosesko, da ta ne bi zakrivala panoramskega pogleda na klasicistično palačo iz 18. stoletja.
Preberite še: Kako so v Moskvi pred obiskom Nixona porušili celo stanovanjsko četrt
Richar Nixon je bil v Rusiji na obisku devet dni. Bivanje v Kremlju je s sabo prineslo določene omejitve; s svojimi pomočniki se je bil prisiljen pogovarjati znotraj predsedniške limuzine, ki je bila posebej zanj pripeljana iz ZDA, zato da bi se izognil prisluškovanju. A obisk se je na koncu vendarle splačal.
Zadnji dan obiska, 29. maja, sta Brežnjev in Nixon podpisala osem pomembnih dokumentov, vključno s Sporazumom o protibalističnih raketah (Anti-Ballistic Missile Treaty), Sporazumom o omejitvi strateškega orožja (SALT I), dogovoru o nevmešavanju v notranje zadeve drug drugega ter dvostranskem dogovoru o sodelovanju v znanosti, vesolju, zdravstvu ter ohranjanju okolja.
Eden od rezultatov obiska je bil tudi podpis pogodbe med sovjetsko vlado in podjetjem Pepsico o gradnji tovarne za proizvodnjo pepsikole blizu Sočija ter podelitvi ekskluzivnih pravic za distribucijo sovjetske vodke Stoličnaja v ZDA. Za to pogodbo se je potegovala tudi Coca-Cola, a proizvajalec je od štiridesetih let naprej v ZSSR veljal za simbol "pokvarjenega Zahoda", medtem ko je za Pepsi vedel le malokdo.
Sovjetski šolarji so upali, da bo postavljena tudi tovarna za proizvodnjo žvečilnih gumijev, a to se ni zgodilo. Otoplitev odnosov se je končala leta 1979 s sovjetsko intervencijo v Afganistanu.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
