Zakaj so Sovjeti bombardirali nevtralno Švedsko?

Jurišni bombniki Pe-2

Jurišni bombniki Pe-2

Sputnik
Na švedska naselja je med drugo svetovno vojno padlo na stotine sovjetskih bomb. A kot po nekem čudežu pri tem ni bilo niti ene smrtne žrtve.

Ne tako nevtralna Švedska

Švedska med drugo svetovno vojno ni mogla ostati povsem izven vojaškega konflikta, kakor je računala. Pod pritiskom Tretjega rajha je morala namreč dati soglasje za tranzit nemške vojske čez svoje ozemlje.

Stockholm pa od politike nevtralnosti ni odstopil samo pod prisilo ampak tudi povsem prostovoljno. Med sovjetsko-finsko vojno se je Švedska razglasila za t. i. nevojskujočose državo. A čeprav se v konflikt ni vključila neposredno, je aktivno zalagala Fince z orožjem, strelivom in prostovoljci.

Poleg tega so se Švedi udeležili tudi samih spopadov. Občasno so podmornice vojskujočih se strani pomotoma napadale in potapljale švedske trgovske ladje, zmedeni piloti pa so včasih bombardirali švedsko ozemlje.

Švedi pravijo, da so jih Nemci med drugo svetovno vojno bombardirali desetkrat, Britanci dvanajstkrat, Sovjeti pa naj bi bili odgovorni za sedem incidentov. Moskva sicer priznava svojo udeležbo samo pri enem.

Prvi napad

Bombnik DB-3 velikega dosega

14. januarja 1940 so sovjetska letala prvič napadla švedsko ozemlje. Trije bombniki DB-3 so preleteli severno Finsko in Botnijski zaliv ter dosegli švedsko pristanišče Luleå.

Zaradi obilnega sneženja in slabe vidljivosti so se obrnili proti jugu k otokom blizu naselja Kallax, kjer so odvrgli okoli deset bomb. Na srečo ni bilo žrtev, poškodovanih je bilo le nekaj hiš.

Med potjo nazaj so sovjetski bombniki zaradi pomanjkanja goriva bili primorani zasilno pristati na Finskem, na tleh pa so jih zajele finske čete.

Švedski prestolonaslednik Gustav Adolf med obiskom sejma vojaških trofej v razstavnem salonu. Francija, 8. oktobra 1941

Švedski prestolonaslednik Gustav Adolf, ki je bil v tem času na severu Švedske, je skupaj z visokimi vojaškimi častniki nemudoma odšel na kraj dogodka. Takrat se je že začelo špekulirati o možnih vzrokih sovjetskega zračnega napada.

Po splošno sprejeti razlagi je bila dejanska tarča bombnikov finsko mestece Kem, a so zašli s poti, krožilo pa je tudi mnenje, da je bila naloga bombnikov DB-3 na otokih zbombardirati vojaško letališče, ki je bilo ravno v gradnji. Morda so Sovjeti s tem želeli prepričati Švede, da nehajo pomagati Finski. Moskva sicer nikoli ni priznala udeležbe svojih letalskih sil v tem incidentu.

Nalet na Pajalo

Sovjetska letala so leta 1940 med zimsko vojno po pomoti bombardirala Pajalo na severu Švedske. 21. februarja 1940

21. februarja 1940 opoldan se je sedem sovjetskih bombnikov pojavilo nad švedskim zaselkom Pajala, 10 kilometrov od finske meje, in ga nemudoma začelo močno bombardirati.

Na Pajalo je padlo več kot 130 bomb, med katerimi so bile tudi zažigalne. V rezultatu napada je bila poškodovana tamkajšnja cerkev, zgorela je žaga in del stanovanjskih zgradb. Ena bomba je padla na telovadnico lokalne šole, kjer so bili takrat stacionirani deli Norrlandskega polka. Švedske vojake je rešilo zgolj to, da bomba ni eksplodirala.

Bombardiranje je kot po čudežu minilo brez žrtev in samo z dvema ranjenima domačinoma. To je bilo pretežno po zaslugi dejstva, da je večina bomb padla na obrobju naselja. Poleg tega so prebivalce Pajale uspeli mnogi znanci in sorodniki iz sosednje vasi Kengis na meji s Finsko pravočasno opozoriti, ko so na nebu zagledali letala.

Švedska je sovjetskemu vodstvu poslala protestno noto, a v Moskvi so vse obtožbe o napadu na Pajalo zanikali. ZSSR je nato šele 6. marca, ko se je vodstvo dodobra podučilo o incidentu, priznala bombardiranje švedskega ozemlja, a ga je pripisala navigacijski napaki posadk.

Po koncu zimske vojne s Finsko je v Pajalo prispela sovjetska delegacija, da bi ocenila nastalo škodo. Na koncu je ZSSR Švedski za kompenzacijo prizadete škode izplačala 40.000 kron.

Napad na prestolnico

22. februarja 1944 so se prebivalci Stockholma nenadoma znašli v središču prave vojne. Sovjetsko letalstvo je začelo množično bombardirati mesto.

Tantolundenska protiletalska baterija v Stockholmu s protiletalskim topom M/36 kalibra 40 mm

Švedska protizračna obramba sploh ni opazila, da so štirje tuji bombniki dosegli prestolnico. Samo z ene postojanke so sporočili, da se približujejo neznana letala, a preden so uspeli razjasniti situacijo, je bilo že prepozno.

Gledališče na prostem po bombardiranju 22. februarja 1944

Stockholm je prvič v zgodovini doživel bombardiranje. Neka 100-kilogramska bomba je uničila pravkar odprto gledališče in za sabo pustila tri metre globoko in pet metrov široko jamo. Poleg švedske prestolnice je bilo bombardirano še sosednje mestece Strängnäs.

Kakor v primeru drugih letalskih napadov sovjetskih bombnikov na švedska naselja, tudi tokrat začuda ni bilo žrtev. Ranjena sta bila le dva vojaka.

Švedi so prišli so zaključka, da je sovjetsko letalstvo Stockholm bombardiralo po pomoti. Takrat so Sovjeti namreč aktivno bombardirali južno in jugozahodno Finsko, zato je bilo povsem mogoče, če bi se nekatera letala v zimski noči izgubila. A v odgovor na švedske zahteve po razjasnitvi incidenta je Moskva vnovič zanikala udeležbo svojih letal v napadu na mesto, tudi po pomoti.

Obstaja tudi razlaga, po kateri napad na Stockholm niti slučajno ni bil navigacijska napaka, temveč namensko izvedena operacija. Vzrok za napad naj bi bila zadeva okoli sovjetskega vohuna Vasilija Sidorenka.

Vasilij Sidorenko

Sidorenko je bil zaradi vohunjenja leta 1942 zadržan na Švedskem in obsojen na dvajset let zapora. Sovjetsko vodstvo se je večkrat obrnilo k Švedom z zahtevo po njegovi osvoboditvi, vendar je vedno znova dobilo negativen odgovor. Ko so bile diplomatske metode izčrpane, se je ZSSR tako domnevno odločila uporabiti silo.

Ali je na tem kaj resnice ali ne, ni znano, a Sidorenko je bil samo tri dni po bombardiranju Stockholma izpuščen iz zdravniških razlogov ter kmalu zatem zapustil državo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke