Aprila 1945 so se sovjetske čete neustavljivo približevale Berlinu, samemu jedru hitlerjevske Nemčije. Ozemlje Tretjega rajha se je vztrajno krčilo, njegova vojska pa se je dobesedno talila pred očmi.
Malo kdo bi si lahko takrat zamislil, da bi v takšnih pogojih na pragu končne zmage nad nacizmom Rdeči armadi bilo mogoče zadati poraz. A zgodilo se je prav to.
Uspešna ofenziva
arhiv
Svoj poslednji triumf v drugi svetovni vojni so Nemci praznovali na Saškem. V smeri proti Dresdnu so v ofenzivo krenili deli sovjetske 52. armade in poljske 2. armade. Slednja je bila v ZSSR ustanovljena enota, sestavljena v glavnem iz Poljakov, opremljena s sovjetskim orožjem ter podrejena sovjetskemu vojaškemu poveljstvu.
Prva ofenziva sovjetskih in poljskih čet je potekala zelo uspešno. 16. aprila so prečkale reko Niso in prebile nemško obrambo, čez tri dni pa so začele jurišati na strateško pomembno mesto Bautzen, ki so ga Nemci spremenili v trdnjavo. Ostankom garnizije in odredom narodne obrambe (Volkssturm) se je uspelo utrditi v stari utrdbi Ortenburg.
arhiv
Takrat so se deli 1. poljskega tankovskega korpusa 2. poljske armade približali Dresdnu. Poveljnik armade general Karol Świerczewski je bil naravnost obseden z zavzetjem enega od najpomembnejših nemških centrov. Sanjal je o tem, da bi prav poljski vojaki prvi vstopili v mesto. To je na koncu tudi odigralo glavno vlogo pri porazu, ki je sledil.
Nepričakovani napad
arhiv
Opogumljene z uspešnim prodorom na zahod so se sovjetske in poljske čete preveč razpotegnile. Tankovski in mehanizirani deli so se odcepili od zaledja in se prebijali proti Dresdnu, to pa so Nemci takoj izkoristili.
Združili so sile, vključno z elitno padalsko-tankovsko divizijo Hermann Göring, udarili po bokih napredujočih sil ter 21. aprila odrezali in obkrožili osnovne sile poljske 2. armade in še posamezne sovjetske enote. Kakor je v svojih spominih zapisal poveljnik 1. ukrajinske fronte maršal Ivan Konjev, so "hitlerjevci z organiziranim močnim bočnim protinapadom upali, da bodo ustvarili krizno stanje na celotnem levem boku naših vojsk ter vplivali na potek operacij na glavni berlinski fronti."
Posledica nemškega protinapada je bilo razbitje več sovjetskih in poljskih enot. Stanje je poslabševalo tudi dejstvo, da so si nemške zračne sile uspele zagotoviti začasno prevlado na nebu, saj je imelo sovjetsko letalstvo polne roke dela nad Berlinom. Konjev je obkoljenim enotam ukazal s skupnimi močmi zaustaviti protinapad. A ta načrt se je skoraj izjalovil, saj je bilo sodelovanje s poljskimi zavezniki za sovjetske enote skrajno naporno.
arhiv
Świerczewski situacije ni jemal dovolj resno. Menil je, da bo sovražni protinapad kmalu zaustavljen. Poljski 1. tankovski korpus je nadaljeval s prodorom proti Dresdnu. Šele 22. aprila je general dojel vse razsežnosti prihajajoče katastrofe in tankistom ukazal, da se obrnejo nazaj v smer Bautzna. Tanki so prispeli še isti večer in se takoj spustili v boj, a bilo je že prepozno.
Zaradi slabega načrtovanja poveljstva je poljske enote zajel kaos in panika. Artilerijski deli so se znašli brez podpore pehote in hrabro poskušali sami zaustaviti nemški protinapad, pri tem pa utrpeli velike izgube. Dezorientirani odredi so izgubili zvezo s štabom in bili po hitrem postopku premeščeni pod poveljstvo 52. armade.
arhiv
Celo v tej katastrofalni situaciji pa je poljska 2. armada s tremi pehotnimi divizijami nadaljevala pohod nad Dresden. 24. aprila se je moral osebno vmešati maršal Konjev in ustaviti njen prodor na zahod. Eden od poljskih častnikov je kasneje razburjen pokomentiral postopanje svojega nadrejenega: "Świerczewski je moral biti pijan, ko je izdajal ukaze!"
Nepotrebna zmaga
Sovjetske in poljske čete so se le s težavo prebile iz obroča. Pri poskusu preboja iz mesta Weitzenberg je 7. gardni mehanizirani korpus izgubil dve tretjini pripadnikov. General Vladimir Maksimov, ki je poveljeval v času preboja, je bil težje ranjen, nakar je padel v ujetništvo in tam tudi umrl.
arhiv
26. aprila je ukaz za umik iz Dresdna dobila še zadnja enota, ki se je nahajala tam – poljska 9. pehotna divizija. Pri umiku je na poti padla v zasedo in utrpela precejšnje izgube. Istega dne so vojaki divizije Hermann Göring dokončno pregnali sovjetske enote iz Bautzna.
Nemci so poskušali graditi na tem uspehu in se začeli premikati proti vzhodu, a jih je ustavila sveža sovjetska 5. gardna armada. Kljub lokalnemu uspehu niso uspeli doseči glavnega cilja – udariti v bok Rdeči armadi, ki je napredovala proti Berlinu.
arhiv
2. poljska armada je izgubila več kot 8.000 mož (ubitih, ranjenih ali izginulih), kar je predstavljalo eno petino celotne enote. Izgube na sovjetski in nemški strani so ostale neznane.
Świerczewski na koncu vendarle ni zavzel Dresdna, kakor je sanjal. Mesto je padlo v roke Rdeči armadi, a šele 8. maja po kapitulaciji Nemčije.
Preberite še: Dan, ko so Britanci pomotoma potopili 2.000 Sovjetov