Dan, ko so Britanci pomotoma potopili 2.000 Sovjetov

arhiv
Potopitev nemške transportne ladje s sovjetskimi vojnimi ujetniki na krovu je postala največja pomorska katastrofa v norveški zgodovini.

27. novembra 1944 je izvidniško letalo z britanske letalonosilke HMS Implacable med otokoma Tyøtta in Rosøya na severu Norveške opazilo nemški pomorski konvoj. Velika transportna ladja Rigel je v spremstvu več patruljnih čolnov plula vzdolž obale proti Trondheimu.

Letalonosilka HMS Implacable

To je bila predobra priložnost za izpustiti, zato so se s palube letalonosilke v nebo dvignili torpedni bombniki Fairey Barracuda v spremstvu lovcev. Noben od Britancev si takrat ni predstavljal, kakšno katastrofalno napako bodo kmalu napravili.

Letala na palubi HMS Implacable

Usodna napaka

Pred izbruhom druge svetovne vojne je Rigel služila Norveški kot transportna ladja. Po nemški okupaciji leta 1940 so jo Nemci zasegli za potrebe svoje vojske in jo začeli uporabljati za prevoz enot in vojaške opreme.

Rigel v nemški službi

Na svojo usodno novembrsko plovbo se je Rigel podala sicer s povsem drugačnim tovorom. Na njenem krovu je bilo pod nadzorom okoli 400 vojakov 95 nemških dezerterjev in več kot 2.200 vojnih ujetnikov, večinoma pripadnikov Rdeče armade, prav tako pa Jugoslovanov in Poljakov.

Sovjetski vojni ujetniki v Narviku

Ladja, ki je začasno opravljala vlogo plavajočega zapora, je bila za to namembnost popolnoma neprimerna. Ljudje so bili zaprti v prostorih za tovor kot živina, brez prezračevanja in dostopa do osnovnih sanitarnij.

Torpedni bombnik Fairey Barracuda

Britanski piloti o tem seveda niso vedeli nič. Bili so prepričani, da je pod njimi nemški vojaški transport, ki prevaža okrepitve za nemško vojsko v osrednji Evropi.

Tragedija

Šibek konvoj proti britanskemu letalstvu ni imel nikakršnih možnosti. Rigel je prejela več natančno umerjenih zadetkov in se začela potapljati. Bombe so uničile stopnišče v tovornem odseku ladje, s čimer je bilo na stotine ljudi obsojenih na gotovo smrt.

Bombardiranje Rigla, posneto z zraka

Tisti, ki so se nekako uspeli prebiti na palubo, so se morali boriti za zadnje kose reševalne opreme. "To je bil boj na življenje in smrt. Bil sem mlad in močan in sem se boril za svoje življenje," se je spominjal Asbjørn Schultz, eden od osmih preživelih norveških zapornikov, ki je bil aretiran zaradi pretepa z nemškim vojakom.

Ljudje so bili bodisi živi zažgani, bodisi so utonili v ledeno mrzli vodi. "Morje in zrak sta bila ledena. Britanci so še naprej streljali na tiste v vodi in v rešilnih jopičih," je dodal Schultz. Norvežanu je uspelo priplavati na nenaseljen nekaj sto metrov oddaljen otok Rosøya. Njegova sopotnika na tej kratki poti sta bila nemški vojak in sovjetski vojni ujetnik. Ko so dosegli kopno, je vsak od njih šel naprej po svoji poti.

Napaka kraljeve mornarice je stala življenja skoraj 2.500 ljudi, večinoma sovjetskih vojnih ujetnikov. Vsega skupaj se je rešilo 267 ljudi, večinoma po zaslugi kapitana ladje Heinricha Rhodeja, ki je v zadnjih trenutkih uspel ladjo obrniti proti plitvini blizu Rosøyje.

Trupla nesrečnih potnikov ladje Rigel je še dolgo zatem naplavljalo na obalo, ali pa so se zapletala v mreže lokalnih ribičev. Za mnoge je potopljena ladja postala množično grobišče. Njen premec je še desetletja po tragediji štrlel iz vode blizu neposeljenega otoka. Posmrtne ostanke potnikov so iz vode potegnili šele leta 1969 in pokopali na vojaškem pokopališču na sosednjem otoku Tjøtta.

Preberite še: Podvigi sovjetskih kazenskih bataljonov med drugo svetovno vojno

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke