Ali obstaja povezava med religijo in rusko vesoljsko znanostjo?

Idejo o vesoljskih potovanjih je ustvaril ruski pravoslavni filozof, ki se je rodil s priimkom "Gagarin".

Portret Nikolaja Fjodorova avtorja Leonida Pasternaka

Leonid Pasternak

Šolski učitelj in knjižničar Nikolaj Fjodorov (1829-1903) je nasprotoval ideji lastništva knjig in idej in v svojem življenju ni nikoli nič objavil. Prav tako se ni želel fotografirati in pozirati za svoj portret, dve njegovi upodobitvi sta bili narejeni na skrivaj. Večino svojih naukov je ustno prenašal učencem in prijateljem. Ustanovitelj ruske filozofije kozmizma Nikolaj je bil izvenzakonski sin kneza Pavla Gagarina (1789-1872). Zanimivo naključje je, da je tudi prvi človek v vesolju nosil enak priimek. V svojem življenju je bil Nikolaj znan pod priimkom svojega botra Fjodorova.

PREBERITE ŠE: Je bil Gagarin resnično prva oseba v vesolju?

Zadnji del svojega življenja je Fjodorov delal v Moskvi kot knjižničar v knjižnici Rumjancevskega muzeja, kjer se danes nahaja Ruska državna knjižnica. Tam se je spoprijateljil z veliko intelektualci svojega časa, vključno z Levom Tolstojem in Konstantinom Ciolkovskim, pionirjem ruske astronavtike in raketne znanosti.

Opis in risba rastlinjaka vesoljske ladje Ciolkovskega

Javna domena

Fjodorov je bil vnet privrženec ruskega pravoslavnega krščanstva, a hkrati tudi naravni filozof. Njegova glavna ideja je bila radikalno podaljšanje življenja s pomočjo znanosti. Verjel je, da bo duhovni in znanstveni razvoj človeštva privedel do uresničitve temeljne krščanske ideje: popolna zmaga nad smrtjo in oživitev mrtvih z uporabo ideje kloniranja. Fjodorov je tudi menil, da je raziskovanje vesolja nujno, saj se zemeljski viri izčrpajo. Kasneje so njegovi privrženci, ki so se imenovali "biokosmisti", širili idejo o "takojšnjem razvoju vesoljskih komunikacij". Nauke Fjodorova je upošteval tudi Sergej Koroljov, ustvarjalec prvega ruskega vesoljskega leta.

Začetnik ruske teorije astronavtike je bil religiozni mistik

Konstantin Ciolkovski. Iz serije "Raziskovanje vesolja". Ruska tradicionalna miniatura iz Paleha.

Kalerija Kukuljоv, Boris Kukuljоv

Konstantin Ciolkovski ima polno pravico biti imenovan za "ruskega Da Vincija", ker je bil poleg svojih znanstvenih študij globoko vpleten v mistiko. Ciolkovski je izjavil, da je teorijo raketne tehnike razvil le kot dodatek k filozofskim raziskavam na to temo.

Od 35. leta je živel in delal v Kalugi, mestu, ki je postalo središče ruskega teozofskega gibanja. Že od zgodnjega otroštva je bil gluh zaradi škrlatinke, ki jo je prebolel v otroštvu, ter bil zelo introspektiven in je večino svojega življenja nadaljeval s samostojnim učenjem. Bil je hkrati ljubeča in živahna duša in trdil, da so se mu dvakrat v življenju razkrila "videnja".

Konstantin Ciolkovski z maketami svojega cepelina

Aleksander Assonov

PREBERITE ŠE:  Velika odkritja Konstantina Ciolkovskega, ruskega Leonarda da Vincija

Njegova lastna filozofija je bila sestavljena iz teizma, panteizma in ezoterike. Verjel je v obstoj Boga, vendar ga ni povezal s Kristusom. Razvijajoč teorijo raziskovanja vesolja, vzporedno z idejami Fjodorova, je Ciolkovski izrekel slavne besede: "Zemlja je zibelka človeštva, vendar v zibelki ne moreš večno živeti!"

Nenavadna numerologija prvega človeka v vesolju

Sergej Koroljov pošilja Jurija Gagarina v vesolje. Iz serije "Raziskovanje vesolja". Ruska tradicionalna miniatura iz Paleha.

Kalerija Kukuljov, Boris Kukuljov

Sergej Koroljov (1907-1966), vodilni raketni inženir in ustvarjalec vesoljskega leta Jurija Gagarina, je preučeval dela tako Nikolaja Fjodorova kot Konstantina Ciolkovskega. Njihove ugotovitve in ideje so navdihnile Koroljovovo idejo, da bi ustvaril letalo na raketni pogon. Še vedno se razpravlja o tem, ali je bil tudi Koroljov veren, vsekakor pa je bil vraževeren. Splošno znano je, da Koroljov ni izvajal nobenih izstrelitev ob ponedeljkih in ni prenašal žensk na lansirni ploščadi - toda ruski kozmonavti so imeli veliko drugih vraževerij.

Ikona Lestve božanskega vzpona iz 12. stoletja (samostan svete Katarine na Sinajskem polotoku, Egipt) prikazuje menihe na čelu z Janezom Klimakom, ki se dvigajo po lestvi do Jezusa, ki je zgoraj desno.

Javna domena

Nekaj najbolj izjemnega pri prvem vesoljskem letu, ki ga je vodil Koroljov, je količina "naključij" v njegovi numerologiji. Namreč, 12. april, dan, ko je Gagarin odletel v vesolje, v ruskem pravoslavnem cerkvenem koledarju pade na praznik sv. Janeza Klimaka, avtorja Lestve božanskega vzpona, meniškega besedila, ki opisuje, kako skozi meniško pokorščino dvigniti telo in dušo k Bogu. Glavna metafora, ki jo uporablja sv. Janez, je Jakobova lestev v nebesa (Prva Mojzesova knjiga (Geneza), 28. poglavje). O tem dejstvu razpravljajo še danes, pri čemer ga zagovarjajo nekateri pravoslavni kleriki.

Drugo naključje je skupni čas leta. Brez dvoma je bil natančno izračunan - na primer naslednji vesoljski polet, 6. - 7. avgusta 1961, ki ga je izvedel German Titov na Vostoku-2, je trajal natanko 1 dan, 1 uro in 11 minut. Jurij Gagarin je 12. aprila 1961 krožil okoli Zemlje natančno 108 minut, številka 108 pa velja za sveto število v hinduizmu in budizmu. V teh vzhodnih religijah je 108 srečno število, povezano z božansko harmonijo, zaključkom in uspehom.

Mnogi sovjetski kozmonavti so bili (in so še vedno) kristjani

Posvetitev nosilne rakete Sojuz-FG s transportnim vesoljskim plovilom s posadko Sojuz TMA-20M na izstrelitvenem kompleksu kozmodroma Bajkonur.

Sergej Savostjanov/TASS

Znano je, da je Jurij Gagarin leta 1964, tri leta po svojem prvem poletu, odšel v Trojiško lavro sv. Sergija - samo na ogled. Toda v sovjetskih ateističnih časih je tudi to povzročilo določene težave in poizvedbe partijskih funkcionarjev. Kasneje, v post-sovjetskih časih, so verska prepričanja spet postala zasebna zadeva. In izkazalo se je, da so številni sodobni ruski kozmonavti v resnici zelo religiozni.

Vendar lahko enako rečemo tudi o ameriških astronavtih. Na primer, leta 1963 je Gordon Cooper med svojim letom povedal in posnel zahvalno molitev. Na božični večer, 24. decembra 1968, je posadka Apolla 8 brala iz 1. Mojzesove knjige (Geneze), ko je krožila okoli Lune, obstajajo pa še številni drugi primeri.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.