Preden se je leta 1917 v revoluciji zavihtel na vrh nove države, se je Vladimir Lenin ukvarjal s priložnostnimi deli, založništvom in se denarno zanašal tudi pomoč svoje mame. Po revoluciji pa so se stvari precej spremenile.
Asketski voditelj
javno lastništvo
Bodoči vodja ruske revolucije nikoli ni bil pretirano bogat in tudi potem, ko se je povzpel na najvišjo politično stopničko v državi, je ohranjal preprost življenjski slog.
Ko je z mamo in mlajšo sestro leta 1917 prispel v Moskvo, se je naselil v znanem hotelu Nacional neposredno nasproti Rdečega trga. Čeprav je hotel gostil visoke tuje diplomate in politike, je bilo njegovo stanje po turbulentnem letu 1917 precej manj luksuzno kot prej.
Boris Prihodko/Sputnik
"Šrapneli so razbili več oken," je o hotelu Nacional povedal John Reed, novinar in avtor knjige o ruski revoluciji.
Leninova družina je v hotelu kljub temu za nekaj časa našla primeren dom, dokler zanje niso pripravili stanovanja v Kremlju. V nekaj mesecih je bilo novo stanovanje nared in Lenin se je vselil vanj skupaj s svojo ženo in sestro.
Sergej Pjatakov/Sputnik
Stanovanje je bilo dovolj prostorno. Vključevalo je pisarno in sobe za sestanke in sprejeme, opremljeno je bilo s telefonsko centralo. V Novem stanovanju je bila tudi precej velika kopalnica z banjo, tušem in straniščem.
Leta 1918 je bilo v Kremlju zgrajeno še dvigalo, saj je bilo Leninovo stanovanje na tretjem nadstropju.
Država časti
Vladimir Loboda/MAMM/MDF/russiainphoto.ru
Čeprav je bilo novo stanovanje nedvomno udobno, pa še zdaleč ni bilo primerljivo z razkošjem, ki so ga uživali nekdanji ruski vladarji. Notranjost je dila dokaj skromna in tudi dragih okraskov in predmetov ni bilo.
Po neki anekdoti je Lenin nekoč prosil, da mu tla prevlečejo s filcem, da ga ne bi zeblo v noge. Ko so staro preprogo nato brez njegove vednosti zamenjali z razkošnim medvedjim krznom, se je razjezil in zahteval, da se jo odstrani in vrne staro zguljeno preprogo. "Takšen luksuz je v razsuti, napol obubožani državi nesprejemljiv!" naj bi takrat izjavil Lenin.
Čeprav je živel asketsko, pa se vodja revolucije odrekal številnim storitvam na državne stroške.
Sputnik
Lenin je bil deležen oskrbe tujih zdravnikov, ki so državo stali na tisoče ameriških dolarjev. Država mu je sponzorirala dve vikendici, ki sta zahtevali obsežne investicije, izdatke za varovanje in komunikacijsko infrastrukturo ter vzdrževanje. Ker Leninova mesečna plača 500 rubljev ni mogla pokriti vseh izdatkov, je sredstva zagotovil državni proračun.
Ne ravno poceni je bila najbrž tudi Leninova strast do luksuznih avtomobilov, katerih je imel za celo garažo.
Jurij Kaplun/Sputnik
Občasno se je prevažal v svojem Renaultu 40 CV, limuzini Turcat-Mery 156 FM ali pa Delaunay-Bellevillu 45, da ne omenjamo edinih motornih sani na svetu, zasnovanih na modelu Rolls-Royce Silver Ghost.
Kljub temu, da je rad užival v vožnji, pa se je zavedal izdatkov, potrebnih za tovrsten vozni park, zato je maja 1922 sestavil pismo, s katerim je želel poizvesti, ali je vzdrževanje avtomobilov predrago.
"V garaži je šest avtomobilov, zaposlenih je samo dvanajst oseb. Plače so običajne, za avtomobile je dobro poskrbljeno. Ne uporablja se jih brez razloga," se je glasilo v odgovoru.
Nikolaj Akimov, Dmitrij Sokolov /TASS
Po Leninovi smrti leta 1924 so njegovo telo v Moskvo iz Leninskih Gork – ene od državnih posesti – pripeljali s sanmi Rolls-Royce Silver Ghost. Posest je podedoval njegov brat Dmitrij in v njej živel vse do svoje smrti med drugo svetovno vojno.