Sedem ruskih trdnjav, ki jih danes ni več

Pjotr Pavlov/MAMM/MDF
Teh mogočnih utrdb danes več ne moremo občudovati v živo. Na žalost se mnogo najmočnejših obrambnih poslopij stare Rusije ni ohranilo do danes – vidimo jih lahko le še na starih gravurah, slikah in fotografijah.

Kitaj gorod

Kremelj ni bil edina trdnjava v Moskvi; sredi 16. stoletja je takratna vladarica, mati Ivana Groznega, odredila gradnjo še ene zaščitne utrdbe okoli osrčja prestolnice. Kitajgorodska stena dolžine 2,5 kilometra je bila zgrajena v rekordnem času. Po višini je bila nižje od kremeljskega obzidja, a debelejša in bolje prilagojena za postavitev topov.

Obzidje je upravičilo svoj obstoj in zadržalo več napadov, a je v 18. stoletju izgubilo svojo funkcijo. Dolgo časa je bilo preprosto simbol stare Moskve, v času Stalina pa so se mestne oblasti odločile povsem preurediti prestolnico; treba je bilo razširiti ulice in zgraditi nove prehode, Kitajgorodsko obzidje pa je precej oteževalo promet, saj je imelo le osem vstopnih vrat. V tridesetih letih so ga zato podrli, a ne v celoti. V devetdesetih in po prelomu 21. stoletja so bili posamezni deli celo obnovljeni.

Beli gorod

Naslednja krožna obrambna utrdba Moskve je bilo Belogorodsko obzidje, zgrajeno okoli Kitaj goroda konec 16. stoletja. V obdobju zmede je obzidje utrpelo veliko škodo in skoraj prenehalo služiti kot zanesljiva obramba mesta. Prebivalci so začeli odstranjevati kamenje in iz njega zidati hiše.

Koncem 18. stoletja je Katarina II. ukazala porušiti obzidje in na njegovem mestu se je pojavila cesta – današnji Bulvarni prstan (Bulvarnoje koljco). Do danes so se sicer ohranili posamezni deli temeljev obzidja – na primer na Hohlovskem trgu okoli enega takšnega dela danes stoji moderen javni prostor, imenovan Jama.

Serpuhovski kremelj

Kremlji so bili sezidani v mnogih ruskih mestih – samo v današnji Moskovski regiji jih je stalo okoli deset, čeravno se mnogi od njih niso ohranili. Tako je tudi od kremlja iz 14. stoletja v Serpuhovu ostalo le nekaj ostankov obrambnega obzidja in temelji.

Serpuhovski kremelj je služil kot pomembna obrambna točka na poti prodora Mongolov proti Moskvi. Sredi 18. stoletja pa je Serpuhov povsem izgubil svoj pomen in obzidje so začeli podirati. V tridesetih letih 20. stoletja so dele obzidja uporabili pri gradnji moskovskega metroja. Visokemu hribu, na katerem je nekoč stala utrdba, danes pravijo Soborna gora.

Irkutski kremelj

To bi bil najbolj vzhodno ležeči kremelj v Rusiji, če bi preživel do današnjih dni, a danes v Sibiriji stoji le še ena utrdba v Tobolsku. Med osvajanjem vzhodne Sibirije koncem 17. stoletja je bila v Irkutsku postavljena lesena trdnjava, kasneje pa na njenem mestu kremelj.

V vsej svoji zgodovini trdnjava ni doživela enega samega napada, meje Rusije pa so se razširile in kremelj je povsem izgubil svoj smisel, poleg tega je velik požar močno poškodoval obzidje. V 19. stoletju so na tem mestu zasadili sadovnjak, o nekdanji trdnjavi pa danes priča edina preostala kamnita zgradba – Spaska cerkev.

Vladimirski djetinec

200 kilometrov od Moskve oddaljeno mesto Vladimir je bilo med 12. in 14. stoletjem prestolnica najmočnejše ruske kneževine in se potegovalo za to, da postane prestolnica stare Rusije. V 12. stoletju je bil tukaj zgrajen močan obrambni sistem z nasipi in več krogi obrambnega obzidja. Obzidje je med mongolskimi vpadi v 13. stoletju utrpelo veliko škodo. Kasneje so ga obnovili, a z vzponom Moskve je mesto izgubilo svoj nekdanji pomen in postopoma izgubljalo na moči, obzidje pa je propadalo in se na koncu porušilo.

Do danes sta se ohranili dve kamniti zgradbi iz 12. stoletja, Uspenska katedrala in Zlata vrata v mesto. Po legendi naj bi se leta 1767 kočija Katarine II., ki je potovala v Vladimir skozi Zlata vrata, zagozdila v neki luži. Carica naj bi se silno razjezila in ukazala prekopati starodavne branike, zato da bi bilo možno obiti mesto. Ostanke enega od branikov vidimo na fotografiji na levi strani.

Trdnjava Jam

Danes je to mesto Kingisepp v Leningrajski regiji, v 14. stoletju pa je Novgorodska republika na bregu reki Luge zgradila utrdbo za obrambo pred Livonskim redom. Trdnjava Jam, ki so jo zgradili v rekordnih 33 dneh, je prestala mnoga obleganja.

Kasneje so trdnjavo zasedli in preuredili Švedi, nato pa jo je leta 1703 znova zasedel Peter I. Sčasoma je nevarnost s strani Švedske splahnela in trdnjavo so porušili.

Danes na mestu nekdanje trdnjave stoji park in veliko arheološko območje. Tukaj še dandanes odkrivajo ostanke obzidij, zgrajenih v različnih časovnih obdobjih.

Ostrovska trdnjava

Na zahodni meji stare Rusije v Pskovski regiji je nekoč stala množica obrambnih trdnjav, ki so jih zgradili za obrambo pred Livonskim viteškim redom. Ena od njih, Izborska trdnjava, je prestala več obleganj in se ohranila do današnjih dni.

Trdnjava v mestu Ostrov pa ni imela te sreče – konec 16. stoletja jo je močno poškodovala vojska poljskega kralja Štefana Bathoryja, nato pa je mesto začelo propadati in potrebe po obnovi trdnjave ni bilo več. V 17. stoletju so trdnjavo skoraj popolnoma porušili. V času druge svetovne vojne so Ostrov okupirali nacisti in dokončno porušili starodavne zgradbe. Danes je od trdnjave ostala le kamnita cerkev sv. Nikolaja Čudodelnika, zgrajena leta 1542.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke