Kako se je ideja za King Konga rodila med sovjetsko-poljsko vojno

Po razpadu Ruskega imperija je iz njegovih ruševin vzniknilo kar nekaj novih držav, med katerimi sta bili najmočnejši Sovjetska Rusija in Poljska republika, ki sta se v začetku leta 1919 zapletli v brutalni spopad za ozemlja v Ukrajini in Belorusiji.

Na strani Varšave se je v tej vojni bojevalo na desetine ameriških pilotov. A kaj jih je privabilo v daljno vzhodno Evropo?

Kościuszkova eskadrilja

Na idejo za odpravo ameriških pilotov v vojno proti boljševikom je prišel ameriški kapetan (in pilot) Merian Cooper, potem ko je obiskal Poljsko kot delegat humanitarne misije Ameriške administracije za pomoč (American Relief Administration) spomladi l. 1919.

Sodelovanje Američanov v vojni proti Sovjetski Rusiji ni bilo nič nenavadnega. Takrat so bili ameriški kontingenti že skoraj eno leto vključeni v obsežno intervencijo v državi in delovali na njenem severu in Daljnem vzhodu. Poljska bi lahko postala še ena fronta, kjer bi Američani podprli protikomunistične sile.

Cooper je imel za svojo odločitev bojevati se za Poljsko tudi osebne razloge. Njegov prapradedek se je bojeval z ramo ob rami skupaj s Kazimierzom Pułaskim, generalom poljskega rodu in junakom ameriške osamosvojitvene vojne, in bil priča njegovi smrti v bitki pri Savanni leta 1779. Merianova družina je ohranjala spomin na slavnega Poljaka in pilot je iskal način, kako poplačati dolg do Pułaskijeve zgodovinske domovine. "Dan za dnem me žalosti, da naredim tako malo za svobodo Poljske, medtem ko je Pułaski naredil toliko za nas," je zapisal Cooper v pismu svojemu očetu.

Cooperjevo zamisel je najprej podprl general Tadeusz Jordan-Rozwadowski, nato pa še takratni državni vodja Józef Piłsudski. Kapetan se je odpravil v Francijo, da bi rekrutiral svoje kolege, ki so ostali v Evropi tudi po koncu prve svetovne vojne. V veliko pomoč mu je pri tem bil major Cedric Fauntleroy, ki je postal prvi poveljnik letalske enote ameriških prostovoljcev.

Prvih sedem Američanov je na Poljsko prispelo septembra 1919. Skupno se je sovjetsko-poljske vojne udeležilo 21 ameriških pilotov.

7. lovska eskadrilja, v katero so bili vključeni Američani, se je imenovala po Tadeuszu Kościuszku. Ime ni bilo izbrano naključno. Kakor Pułaski je namreč tudi Kościuszko veljal za junaka osamosvojitvenih vojn tako na Poljskem kot v ZDA.

Bojna pot

Sovjetsko vojno letalstvo je takrat bilo v razsulu in pilotom Kościuszkove eskadrilje se večinoma ni bilo treba spuščati v zračne dvoboje. Med kijevsko ofenzivo poljske vojske aprila 1920 so Američani v svojih lovcih Albatros D.III in Ansaldo A.1 izvajali izvidniške misije, prevažali tovor, bombardirali sovjetska mesta, napadali njihove sile, potapljali ladje Dneprske flotilje in zagotavljali podporo poljskim enotam. Ko je konec maja istega leta sovjetska 1. konjeniška armada pod poveljstvom Semjona Budjonnega izvedla obsežno ofenzivo, so se Američani za las izognili zajetju s strani rdeče konjenice. Svoja letala so bili prisiljeni pustiti na letališčih in dobesedno pobegniti pred ujetništvom.

Kościuskova eskadrilja se je najbolj izkazala v bitki za Lviv julija in avgusta l. 1920. Ameriški piloti so vsak dan izvedli po več deset poletov, neprestano napadali nasprotnika in ga držali pod pritiskom. Na ta način so odigrali ključno vlogo v zaustavljanju sovjetske 1. konjeniške armade pri Lvivu, tako da se ta ni zmogla pravočasno prebiti do Varšave, kjer so sile Mihaila Tukačevskega utrpele hud poraz.

"Kljub izmučenosti so se ameriški piloti borili kot norci. Brez njihove pomoči bi že dolgo bili v resnih težavah," je zapisal poljski general Antoni Listowski. Eskadrilja je do konca vojna, ki se je končala spomladi l. 1921, izgubila tri pilote. Mnogo pilotov je bilo odlikovanih z najvišjim vojaškim odlikovanjem Poljske republike redom Virtuti Militari.

Po koncu vojne so nekateri Američani ostali na Poljskem. Nekateri so še naprej služili v poljskih zračnih silah, kjer je vladalo veliko povpraševanje po pilotih in bojnih izkušnjah. Zanimiva pa je nadaljnja usoda Meriana Cooperja; julija 1920 je bil sestreljen in končal v sovjetskem ujetništvu, kjer je preživel devet mesecev. Nato je uspel pobegniti in se vrniti na Poljsko preko Latvije. Ko je na koncu prispel domov v Ameriko, pa postal eden od ustanoviteljev dobro znane letalske družbe Pan Am ter se obenem dokazal kot filmski režiser, ki je med drugim leta 1933 posnel kultni film King Kong.

Po neki legendi naj bi slavno pošast Cooper sanjal prav v sovjetskem ujetništvu. Tam se je naučil rusko in za zabijanje časa prebiral pravljico v verzih Krokodil sovjetskega otroškega pisatelja Korneja Čukovskega. V zgodbi so med drugim verzi, ki opisujejo divjo gorilo, ki ujame mlado dekle Ljaljo in z njo spleza na rob visoke zgradbe ...