Zakaj je leta 1963 sredi Rdečega trga protestiralo 500 Afričanov?

Nekega mrzlega decembrskega dne leta 1963 so študentje iz več afriških držav zavzeli Rdeči trg in se zbrali na prvem velikem protestu v Moskvi po letu 1920. Proteste je sprožila smrt študenta medicine iz Gane, ki se je zgodila v sumljivih okoliščinah.

Skrivnostna smrt v Hovrinu

V študentski menzi Univerze prijateljstva med narodi Patrice Lumumba

Vladimir Minkjevič/Sputnik

13. decembra 1963 je bilo ob neki vaški poti v Hovrinu, enem od moskovskih severnih okrožij, najdeno truplo. Žrtev je bil mlad temnopolti moški. Policija je kmalu razkrila identiteto umrlega – šlo je za 29-letnega študenta Assare-Adda iz Gane. Umrli je imel majhno rano pod brado. Dodatno začudenje je preiskovalcem povzročala lokacija trupla, saj je bila preveč oddaljena, da bi se študent, ki je živel na povsem drugem koncu mesta, tam znašel po nesreči. Novica se je hitro razširila v skupnosti temnopoltih afriških študentov, ki so študirali v ZSSR.

Sovjetska zveza je kot glavna zaveznica marksističnih protikolonialnih gibanj v Afriki v času hladne vojne mladim iz afriških držav nudila štipendije za študij v ZSSR. Leta 1960 je sovjetska vlada ustanovila celo novo univerzo, poimenovano po kongovskem borcu za neodvisnost Patriceu Lumumbi, z namenom, da bi zagotovila izobraževanje za ljudi iz socialističnih držav v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Z vključevanjem temnopoltih študentov v sovjetsko družbo so bili posamezni incidenti rasne nestrpnosti skorajda neizbežni, a nikoli do takrat še niso privedli do umora.

JSTOR

Posamezni študenti so sprožili zgodbo o poroki Assare-Adda z ruskim dekletom, ki naj bi se zgodila v soboto, na dan, ko so našli njegovo truplo v Moskvi. Ena od domnev temnopoltih protestnikov je bila, da so njihovega ganskega kolega ubili sorodniki dekleta, da bi preprečili poroko, ki je niso odobravali. Po neki drugi domnevi pa naj bi študent postal žrtev naključnega rasistično motiviranega napada. Ta domnevno storjena krivica do temnopoltih Afričanov v Sovjetski zvezi je sprožila proteste, ki so se prelili na Rdeči trg.

"Druga Alabama"

Kmalu potem, ko so se novice o najdbi trupla razširile med afriškimi študenti v Moskvi, so ti odšli na ulice. Zbrali so se pred ganskim veleposlaništvom, nato pa se je množica približno 500 ljudi odpravila v središče Sovjetske zveze na Rdeči trg.

Tuji študentje pred vhodom v univerzo

Vladimir Minkjevič/Sputnik

Protestniki, skoraj vsi moškega spola, so nosili transparente s slogani, kot npr. "Moskva, druga Alabama", "Nehajte ubijati Afričane" in "Povsod na svetu je isto". Sovjetska policija je z oklevanjem skušala blokirati shod, a protestnikom ni uspela preprečiti vstopa na Rdeči trg. Aretacij, najbrž zaradi političnega premisleka, ni bilo. Na Rdečem trgu so se protestniki zbrali pred Spaskimi vrati, kjer so dajali intervjuje za zahodne novinarje.

Sovjetske oblasti so v upanju, da bodo spravile situacijo pod nadzor in razpršile množico, začele s pogajanji. Sovjetski minister za izobraževanje Vjačeslav Jeljutin je nekaj predstavnikov afriških študentov povabil na pogovore na ministrstvo.

Napeto situacijo je kot izkušen politik spretno obvladal. Izrazil je sožalje ob smrti Assare-Adda in predlagal minuto molka v njegov spomin, s čimer je že delno pomiril protestnike.

Nato je nadaljeval:

"Imamo veliko državo in zato je v njej možno najdi slabe posameznike, tako kot v vsaki drugi državi, kjer je majhno število ljudi pripravljeno izvajati huliganska dejanja. Ti posamezniki lahko storijo kaznivo dejanje tako napram sovjetskemu kot tujemu državljanu. A nedopustno in neprimerno bi bilo posploševati in delati sklepe na podlagi takšnih primerov, ali pa govoriti o odnosu sovjetskih ljudi do vas na tej osnovi. To je nekaj, kar mora vsaka nepristranska, objektivna oseba razumeti. Nikoli se še ni zgodilo, in tega nihče od vas ne more trditi, da bi katerikoli od naših dekanov, profesorjev ali predstavnikov ministrstva izustil kakšno slabo besedo ali storil slabo dejanje napram vam."

Način, kako so se sovjetske oblasti odzvale na protestnike, je bil hkrati prebrisan in mojstrski; pomirile so začetno ogorčenje, obljubile temeljito preiskavo študentove smrti, nato pa obsodile proteste, ki so po njihovem mnenju šli na roko imperialistom, da bi Sovjetsko zvezo prikazali v slabi luči. Nato so s pomočjo univerzitetnih glasil in širše akademske skupnosti neusmiljeno obračunale z najbolj aktivnimi pobudniki protestov.

Skrivni motivi

Študent Univerze prijateljstva med narodi Patrice Lumumba (danes Ruska univerza prijateljstva narodov) Eugene Amagshi (drugi z desne), ki je prišel iz Gane, da bi študiral v Moskvi.

Jevgenij Tihanov/Sputnik

Obdukcija, ki jo je opravil sovjetski zdravnik ob prisotnosti dveh najboljših študentov medicine iz Gane, ki sta bila vabljena zavoljo transparentnosti, ni pokazala nobenih znakov nasilne smrti. Namesto tega je bil sprejet sklep, da je smrt nastopila "zaradi podhladitve v stanju alkoholne omamljenosti". Assare-Addo ni bil žrtev nasilja iz sovraštva, ampak nesreče in morda brezbrižnosti.

Čeprav z uradnim poročilom mrliškega oglednika niso bili vsi zadovoljni, so se sovjetske oblasti potrudile čim hitreje zapreti primer in nasloviti drugo, politično pomembnejšo zagato – kako neki so se bili afriški študentje za proteste sposobni organizirati v tako kratkem času?

Sovjetske oblasti so bile nad določenimi podrobnostmi s protestov naravnost prepadene. Truplo je bilo odkrito 13. decembra, protest pa se je zgodil že 18. A sovjetsko ministrstvo za izobraževanje je bilo s strani univerz iz Leningrada in Kalinina obveščeno, da so bili ganski študentje iz teh mest poklicani v Moskvo za udeležbo na dogodku, ki ga je gostilo gansko veleposlaništvo že 9. decembra. Ko so o tem dogodku povprašali veleposlaništvo, so jim tam odvrnili, da študentov niso povabili in da tistega dne niso imeli nobenega načrtovanega dogodka.

Oblasti so nato, zanimivo, sklenile, da je bil Assare-Addo, ki je sicer študiral v Kalininu, skoraj zagotovo na poti na "dogodek" ganskega veleposlaništva, ko je umrl. Istega dne naj bi se nekaj sto študentov iz Gane in drugih afriških držav obnašalo agresivno in ganskega veleposlanika in njegovo ženo prisilili, da se zapreta v zgornje nadstropje poslopja.

O izvoru protesta so vzniknile številne hipoteze. Neuradno se je omenjalo nekaj krivcev, vključno z veleposlaništvi posameznih zahodnih držav in celo ganskim predsednikom Kwamejem Nkrumahom, ki bi lahko imel lastne motive. A sovjetske oblasti niso začele uradno kazati s prstom.

Namesto tega so primer Assare-Addo zaprli, izključili najaktivnejše afriške protestnike iz univerz, diskreditirale proteste v luči akademske skupnosti in na koncu okrepile ideološko izobraževanje za tuje študente. Tako se je protest afriških študentov v ZSSR končal.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.