Ta Španka je vohunila za ZSSR in za svojo novo domovino žrtvovala vse

Ta v Maroku rojena Španka je bila ena od najučinkovitejših sovjetskih vohunk. Predana, kot je bila, je več kot 45 let opravljala tvegano obveščevalno dejavnost za ZSSR po vsem svetu. V svoji tajni karieri je bila tako predana sovjetski obveščevalni službi, da je zanjo žrtvovala vse svoje zasebno življenje.

Prva misija

Za sovjetske obveščevalce je bila África de las Heras zadetek v polno. Pri 28 letih je bila že popolnoma posvečena politični in vojaški dejavnosti v Španiji. Organizirala je oboroženo vstajo, se skrivala pred državnimi oblastmi in se borila za republikansko stran v španski državljanski vojni. Najpomembneje za Sovjete pa je bilo to, da se je samooklicala za komunistko.

Áfrico je leta 1937 rekrutiral sovjetski tajni agent v Španiji Aleksander Orlov. Ta je leto dni kasneje prebegnil v Združene države, zato je nova agentka bila v nevarnosti, da bo odkrita. A še istega leta je dobila svoje vohunsko kodno ime (Patria) in prejela prvi ukaz iz Moskve: pretihotapiti večjo vsoto denarja iz Pariza v Berlin.

Na pot se je podala pod krinko kanadske državljanke, a ji ni uspelo prečkati meje z vlakom, saj je njen ponarejen potni list vseboval napako. Na svojo srečo sicer ni bila pridržana, a je bila postavljena pred težko odločitev: opustiti tvegano misijo, ali vseeno poskusiti srečo in dostaviti denar. Izbrala je slednje in uspešno opravila nalogo. Tako se je začela njena kariera sovjetske obveščevalne agentke.

Vojna

Potem ko je Aleksander Orlov pobegnil in zapustil svoj položaj, so se Áfricini mentorji zbali, da bosta njena identiteta in narava dela razkrinkani, zato so jo poklicali v Sovjetsko zvezo, njeno novo domovino, kjer ni bila še nikoli prej.

"Ni hotela bivati v dragih hotelih. ’Prišli smo, da se borimo, ne pa da uživamo v sanatorijih,’ je pogosto dejala. Obveščevalna služba pa ni pozabila nanjo, ji uredila štipendijo in omogočila izobraževanje. Hitro in s precejšnjo lahkoto se je izučila za radijsko telegrafistko in vse ostalo," je o Áfrici povedala ena njenih kolegic, ki je dala anonimni intervju za časopis Rossijskaja gazeta.

Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je África to vzela kot priložnost, da se poda na fronto.

Takrat naj bi dejala: "Z velikim naporom sem se zadržala, da nisem skočila od veselja in zakričala na glas ’Hura, na fronto grem! Sem najsrečnejša oseba na svetu!’"

Na vzhodni fronti je Španka, zdaj naturializirana sovjetska državljanka, zagotavljala radijsko komunikacijsko zvezo partizanski enoti, ki ji je bila dodeljena, in to z zavidljivo mero predanosti.

"Svečano sem prisegla, da se sovražniku ne bom predala živa, in da bom, preden umrem, z granatami razstrelila oddajnik, kvarc in šifre," naj bi izjavila.

Ta krhka ženska je morala prestati vse tegobe, ki so jih prestajali moški člani enote. Stoično je prenašala neprestani stres in vse fizične napore na fronti, razen enega – zloglasnega ruskega mraza, ki ji je bil zaradi njenega afriškega porekla resnično nevzdržen.

"Nekega dne je poveljnik partizanskega odreda Kuznjecov videl, kako se to majhno špansko dekle trese ob ognju in si nikakor ne more segreti otrdelih prstov. Nato je takoj snel pulover, ji ga dal, ona pa se je vanj zavila od glave do pet," je povedala ena njenih učenk.

Kljub zmagi v vojni pa je África izgubila svojega zaročenca, beloruskega častnika, ki je padel v boju. Med žalovanjem še ni vedela, da bodo njeni nadrejeni v sovjetski obveščevalni službi njeno zasebno življenje priredili svojim potrebam.

Poroka po naročilu

Takoj po koncu vojne je África postala tajna agentka. Z razmahom hladne vojne je Sovjetska zveza širila svoje vohunske mreže v številnih zahodnih državah. África de las Heras je postala ena od glavnih sovjetskih agentov v tujini.

Služenje njeni novi domovini je od Áfrice zahtevalo ogromno osebnega odrekanja; morala je pretrgati vse vezi z družino in prijatelji, vključno s sestro, ki je živela v Evropi.

Kot obveščevalna agentka je delala v Berlinu in Parizu, preden so jo leta 1948 poslali v Južno Ameriko, kjer je 20 let organizirala in upravljala z mrežo vohunov. Za krinko ji je služil nek antikvariat v Montevideu.

Zato da bi okrepili njeno tajnost in vohunske napore, so se v Moskvi domislili, da njihova agentka potrebuje pomoč v obliki soproga. Leta 1956 je bila obveščena, da se ji bo pridružil tovariš, ki bo igral vlogo njenega moža. Kmalu je prispel Giovanni Antonio Bertoni, sovjetski agent italijanskega porekla, in par je poleg profesionalnega kmalu razvil tudi zasebni odnos.

"Brez pomislekov je sprejela predlog svojih nadrejenih in stopila v zakonsko zvezo z neznancem. Čeprav sta se África in Giovanni poročila v režiji Moskve, da bi okrepila svoje pomembne obveščevalne dejavnosti, se je njun zakon izkazal za srečnega," je zapisal zgodovinar Vladimir Antonov v svoji knjigi o sovjetskih obveščevalcih.

Ko je njen partner in mož leta 1964 umrl, je ovdovela África ostala v Južni Ameriki še tri leta, preden je odšla nazaj v Moskvo, kjer je naslednji generaciji sovjetskih agentov predajala svoje znanje.

"Moja domovina je Sovjetska zveza. To je ukoreninjeno v moji zavesti, v mojem srcu. Vse moje življenje je povezano s Sovjetsko zvezo … Ne leta ne tegobe v boju niso zamajale moje zvestobe. Ravno nasprotno, tegobe so bile zame zmeraj spodbuda, vir energije za nadaljnji boj. Dale so mi pravico, da živim s pokončno glavo in umerjeno dušo. Nihče in nič mi ne more vzeti te zvestobe, niti smrt," naj bi zapisala África v svojih poznih letih.

Legendarna in odlikovana sovjetska agentka je umrla 8. marca 1988. Polkovnica África de las Heras je pokopana na pokopališču Hovanskoje v Moskvi.

Preberite še: Spoznajte južnoafriško aktivistko, ki so jo pred aretacijo rešili sovjetski agenti