5 glavnih kron ruskega imperija, ki so se ohranile do danes

Heritage Images/Getty Images
Krone so se po navadi izdelovale posamično za vsakega carja posebej, nato pa so jih navadno razstavili. Nekatere od teh regalij pa so se vendarle ohranile do danes in si jih lahko ogledamo v muzejih.

Pred vladavino Petra I. je bila glavna carska regalija t. i. šapka (kapa). Najznamenitejšo, imenovano monomahova kapa (Šapka Monomaha) hranijo v moskovskem Kremlju. V tistih časih niso uporabljali niti izraza "okronati", ampak "ovenčati za vladanje". Peter I. je stare tradicije reformiral in prevzel nekatere navade zahodnih vladarjev. Prvi obred kronanja je preživel skupaj s svojo ženo, bodočo carico Jekaterino I. Njena krona je bil kasneje razstavljena (ohranil se je le obod, ki je razstavljen v Kremeljski orožarni), tako kot tudi krona Petra II. in Jelizavete Petrovne. Venec Katarine II. pa se je tej usodi izognil – še več, z njim so okronali vse naslednje Romanove. Poleg velike krone so vladarji imeli tudi manjše za posebne ceremonije. Nekatere carske regalije so se ohranile vse do danes.

Velika imperatorska krona

To je najbolj znana krona Ruskega imperija in je bila izdelana za kronanje carice Katarine II. Velike leta 1762. Krasi jo skoraj 5.000 briljantov, 75 naravnih indijskih biserov in ogromen spinel. Obod je iz srebra. Poleg kronanj so jo nosili tudi na slavnostnih prireditvah, zadnjič pa si jo je nadel car Nikolaj II. na otvoritvi Državne dume leta 1906.

Portret Katarine II. po kronanju. Avtor S. Torelli

Krona se hrani v Kremeljski orožarni skupaj z drugima glavnima carskima regalijama – žezlom in vladarskim jabolkom. Original si lahko ogledamo samo v Moskvi, saj ga nikoli ne odpeljejo iz muzeja. Za potrebe razstav drugje, med drugim onkraj meje, je bila leta 2012 izdelana kopija krone iz belega zlata, avstralskega spinela in rubelita. Briljanti – vsega skupaj okoli 11.000 kamnov – so iz Jakutije.

Mala imperatorska krona

Malo krono so na glavo nadevali žene in možje carjev ali caric med kronanjem. Tradicija se je pojavila po obdobju Katarine II., pri čemer je takšna krona veljala za osebno lastnino in se ni prenašala naprej do naslednikov. Male krone so najpogosteje razstavljali in iz njih izdelovali nov okras. Do danes se ne ohranila samo ta mala krona, za katero si strokovnjaki še vedno niso enotni, komu je pravzaprav pripadala. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bila izdelana leta 1801 za soprogo carja Aleksandra I. Jelizaveto Aleksejevno, drugi pa, da je šele iz leta 1856 in je bila narejena za soprogo Aleksandra II. Marijo Aleksandrovno.
Ta krona je precej manjša, a je po obliki podobna veliki, prav tako narejena iz srebra in bogato okrašena. V njej je 48 velikih in 200 manjših (po carskih merilih) briljantov. Tudi ta krona se danes hrani v Kremeljski orožarni.

Kronanje Marije Aleksandrovne. M. A. Zičin

Zanimivo je, da se je po revoluciji leta 1917, ko so zlatarji sestavljali seznam carskih zakladov, na tem seznamu znašla še ena mala krona, o kateri ni znanega ničesar. Najverjetneje je, da so jo razstavili in prodali na eni od dražb v Evropi.

Poročna krona

Majhna elegantna krona iz žameta, prešitega z briljanti, je bila del poročne oprave. V njej se je leta 1884 poročila Jelizaveta Fjodorovna, sestra zadnje ruske carice Aleksandre Fjodorovne, nato pa so jo nosile druge ženske dinastije Romanovih. Krone več kot očitno niso razstavili, saj se je konec 19. stoletja zgodilo več porok velikih knezov. Poleg krone je nevesta na glavi nosila še diademo z rožnatim briljantom in bisernimi uhani. Masa vseh teh okraskov je bila sicer izredno majhna, poleg tega pa niso bili edini.

Poroka velike kneginje Jelizavete in velikega kneza Sergeja Aleksandroviča v Zimskem dvorcu leta 1884.

Te krone zlatarji po revoluciji niso prepoznali kot posebej dragocene in so jo leta 1926 prodali antikvariatu Normana Weissa. Nato se je večkrat pojavila na dražbah, krasila glave supermodelov Cartier in celo zmagovalk lepotnih tekmovanj. Leta 1966 jo je kupila zbirateljica ruske umetnosti Marjorie Post. Danes krono hranijo v njenem Muzeju Hollywood v Washingtonu.

Krona Anne Ivanovne

Nečakinja Petra I. je vladala od 1730 do 1740 in je slovela po svoji ljubezni do razkošja. Za njeno kronanje je bila izdelana ogromna pozlačena krona iz srebra. Okrašena je z 2.500 diamanti in rubini. Del kamnov je bil vzet s krone Katarine I., med njimi tudi največji turmalin. Sprva je bilo na kroni tudi okoli sto biserov, a po opisu sodeč, jih po smrti carice na kroni ni bilo več.

Portret Anne Ivanovne, Louis Caravaque, 1730

Zakaj krona po slovesnosti ni bila razstavljena, ni povsem jasno, vemo pa, da je bila uporabljena tudi za kronanje carja Nikolaja I. v Varšavi leta 1829, prestolnici Poljskega carstva, ki je po vojni z Napoleonom pripadlo Ruskemu imperiju. Po koncu slovesnosti je krona pristala v inventarju Kremeljske orožarne, kjer jo hranijo še danes.

Malteška krona

Car Pavel I. je leta 1798 sprejel naziv velikega magistra malteškega viteškega reda, najstarejšega viteškega reda na svetu, ki se še danes predstavlja kot država. Veliki magister je vodja reda, ki zaseda najvišjo funkcijo. Kako to, da je krona potemtakem pripadla ruskemu carju, ki je bil krščen v pravoslavju?

Razlog je v tem, da je leta 1798 Napoleon zavzel Malto in so malteški vitezi prosili Pavla I. naj prevzame vodstvo njihovega viteškega reda in jim ponudi azil. Car je na to pristal in malteško krono dodal celo na ruski grb.

Portret Pavla I., Vladimir Borovikovski

Še danes pa ni znano, kdo je pravzaprav avtor malteške krone. Po nekaterih podatkih so jo izdelali dvorni zlatarji, po drugih naj bi jo naredili malteški mojstri. Krona je izdelana iz pozlačenega srebra v kupolasti obliki, na vrhu katere je vladarsko jabolko z malteškim križem.

Naslednik Pavla I. Aleksander I. se je nazivu velikega magistra odpovedal in z ruskega grba snel malteško krono, a malteški vitezi so še naprej živeli v Rusiji vse do leta 1834, dokler niso ustanovili novega glavnega štaba v Rimu. Sama krona se od leta 1827 hrani v Kremeljski orožarni.

Mimogrede, na grbu mesta Gatčina blizu Sankt Peterburga je še danes upodobljena malteška krona. V bližini namreč stoji Prioratski dvorec, v kateri je bila rezidenca reda.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke